Page 31 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Mitska krajina: razmisleki in smernice za Mitski park
Slika 3 Baba z železnim križem in podobo Sv. Marija na meji med Vrbovim in Jablanico
(avtorica fotografije Manica Radivo)
toponimi, ki izhajajo iz besede deva, skriva slovanska mitična zgodba. Za-
nimiv je grad Devin pri Trstu, kjer je v povedki prisoten motiv »devinega
skoka«, pri čemer naj bi na dekle, ki je skočilo z gradu, danes spominjala ka-
mnita Baba na pečini pod gradom (Beguš, Hrobat Virloget in Panjek 2015,
59). Zmago Šmitek toponim in povedko povezuje z mitično pripovedjo o
tem, da je Perun kaznoval Mokoš zaradi njene nezvestobe (Peisker 1928,
1–36; Bezlaj 2003, 548–554; Šmitek 2008, 21–23; Placer 2020, 218–220; To-
porov 2002, 49–52). Izpovedno je, da se oba toponima pogosto nahajata v
neposredni bližini (Hrobat 2010a, 217–218). V Preložah pri Lokvi je Andrej
Pleterski devo in babo interpretiral kot dva aspekta ženskega božanstva,
vezana na zimski in poletni čas; v obredni jami Triglavci se pojavljata kot
mitski plodnostni par Deva in Devač, njima so bile namenjene prošnje za
rodovitnost, medtem ko v Preložah obstaja neplodnostni vidik v kamnih
Baba in Dedec, kjer naj bi se po izročilu prišla pomirit zakonca po sporu
(Pleterski 2015, 30–32). Mitski pomen omenjenih toponimov nadgrajuje ra-
ziskava Ladislava Placerja (2020), ki v pokrajini nad Ilirsko Bistrico prepo-
znava mitsko obredno pokrajino, v katerih sta dve mesti po imenu Devin in
31
Slika 3 Baba z železnim križem in podobo Sv. Marija na meji med Vrbovim in Jablanico
(avtorica fotografije Manica Radivo)
toponimi, ki izhajajo iz besede deva, skriva slovanska mitična zgodba. Za-
nimiv je grad Devin pri Trstu, kjer je v povedki prisoten motiv »devinega
skoka«, pri čemer naj bi na dekle, ki je skočilo z gradu, danes spominjala ka-
mnita Baba na pečini pod gradom (Beguš, Hrobat Virloget in Panjek 2015,
59). Zmago Šmitek toponim in povedko povezuje z mitično pripovedjo o
tem, da je Perun kaznoval Mokoš zaradi njene nezvestobe (Peisker 1928,
1–36; Bezlaj 2003, 548–554; Šmitek 2008, 21–23; Placer 2020, 218–220; To-
porov 2002, 49–52). Izpovedno je, da se oba toponima pogosto nahajata v
neposredni bližini (Hrobat 2010a, 217–218). V Preložah pri Lokvi je Andrej
Pleterski devo in babo interpretiral kot dva aspekta ženskega božanstva,
vezana na zimski in poletni čas; v obredni jami Triglavci se pojavljata kot
mitski plodnostni par Deva in Devač, njima so bile namenjene prošnje za
rodovitnost, medtem ko v Preložah obstaja neplodnostni vidik v kamnih
Baba in Dedec, kjer naj bi se po izročilu prišla pomirit zakonca po sporu
(Pleterski 2015, 30–32). Mitski pomen omenjenih toponimov nadgrajuje ra-
ziskava Ladislava Placerja (2020), ki v pokrajini nad Ilirsko Bistrico prepo-
znava mitsko obredno pokrajino, v katerih sta dve mesti po imenu Devin in
31
