Page 32 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
ja Hrobat Virloget

Mala ter Velika Milanja povezani z že omenjenim obrednim kotom, izven
strukture pa se v neposredni bližini nahaja tudi zgoraj omenjena Baba nad
Vrbovim in še en Devin.

Iz razporeditve v mitski krajini avtor sklepa, da so mesta po imenu Devin
povezana s čaščenjem Mokoš, katere poletni in zimski vidik identificira v
toponimih Milanja in Baba. Tudi v Rodiku je prisoten toponim, ki bi lahko
izhajal iz imena Devin, to so Devce nad Pod lisičino, kjer je postavljena
ena izmed mitskih točk zaradi izročila o divjanju mitske šembilje na tem
mestu. V Franciscejskem katastru je to mesto najbrž mogoče prepoznati
v ledini Douze pod Erbido, torej današnjo Robido, mitsko točko nad Pod
lisičino (slika 4). Da bi lahko tudi v tem primeru šlo za neke mitske po-
vezave, nakazuje ime potoka v neposredni bližini po imenu Zdrava voda.
Voda iz Zdrave vode, ki je po besedah Jasne Majde Peršolja izvir, in voda iz
Devc se zlivata v potok Sešica (Sušica?), ki teče mimo Pod lisičine. Že ime
samo nakazuje, da naj bi imela po ljudskem izročilu neke zdravilne moči.
To potrjuje tudi povedka, v kateri kragulj ozdravi odlomljeno roko fanta,
ki je po Cikovi jami padel v oni svet (o pomenu jam v ljudskem izročilu glej
Hrobat 2015), tako, da štrcelj roke ozdravi v potoku Zdrava voda (Peršolja
2000, 17).

Baba je morala v mitskem konceptualnem prostoru igrati eno temeljnih
struktur, saj jo je kot element prostora še danes mogoče zaznati v mno-
gih vaških krajinah. Samo v zadnjih letih so me mnogi sogovorniki s Krasa
in iz Brkinov obvestili, da imajo tudi na širšem območju njihove vasi ka-
men po imenu Baba, recimo v Slopah, na Barki, v Divači, Lokvi, Preložah,
Gropadi na Tržaškem Krasu (Hrobat in Kavrečič 2015a, 79–80), in gotovo
se bodo našli še drugi, ponekod so tudi jame ali drugi deli krajine. Če gle-
damo izročila, ki jih je pri t. i. starovercih zbral Pavel Medvešček, vidimo,
da je baba pogosto nastopala kot del strukture tročana, pri čemer je lahko
baba tudi gora, recimo Matajur kot Velika baba ali Vedrna baba (Medvešček
2015, 118, 377), ali jama, npr. Babja jama (Medvešček 2015, 330–332, 385–
386, 412–475), Duja Baba (Medvešček 2015, 333), Divja baba (Medvešček
2015, 337), ali kamnit monolit (Medvešček 2015, 384, 521) itd. Po ustnem
izročilu tročan predstavlja verovanje v tri naravne sile, ogenj (sonce), vodo
in zemljo (Pleterski 2015, 16; Medvešček 2015, 114). Po enem izmed pripo-
vedovanj je »tročan navidezna povezava treh točk v trikotniku. Povedano
po domače je to verovanje v trojnost. Vse nevidne sile, ki so v tročanu po-
tekale od ene do druge točke, pa so blagodejno vplivale na človeka, živali
in rastline. Točka, ki povezuje dva ali več tročanov, pa je imela tudi čarno
moč.« (Medvešček 2015, 41) Znotraj tročana je tako govora o blagodejnih si-

32
   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37