Page 27 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Mitska krajina: razmisleki in smernice za Mitski park

Perun in Trebišći pod njim na Hrvaškem; prav tako je v obeh mitskih kraji-
nah prisoten toponim Babin grob. Podatek Radoslava Katičića (2008, 307),
da se v cerkvenih spisih pogosto pojavlja kombinacija Peruna in njegovega
trebišća, se tako potrjuje tudi v dveh konkretnih mitskih vzorcih v krajini.
Da gre resnično za ponavljajoč se vzorec, nakazuje tudi podobna mitska
toponomastika drugod s Hrvaške, recimo, kraj z izvirom po imenu Tribi-
šče v mitski krajini Žrnovnice, od koder je lep pogled na cerkev sv. Juraja
na Perunu, ali trikotnik s kotom 23°27’ med mitskimi točkami Trebovec,
Veleševec in Sv. Martin v Prozorju ter številni drugi primeri toponimov,
ki izhajajo iz besede treba in glede na mitske točke v okolici dokazujejo,
da imena teh mest ne izhajajo iz »trebiti« kot fevdalnega krčenja zemljišč
(Belaj in Belaj 2014, 187, 241–244, 430).

V mitski krajini Števerjana pozornost pritegnejo tudi tisti mitski topo-
nimi, ki spominjajo na pripovedno izročilo Rodika: V sveti meji, Čuklja in
dve Počivali (Klemše idr. 1999; Hrobat 2010a, 217). Podobno je v rodiški kra-
jini Križen drev kot počivalo,⁸ Čuk, znotraj katerega naj bi domoval lintver
in kjer se domneva predkrščansko kultno mesto, in meja, na kateri se osre-
dotočajo izročila o »nadnaravnem«. Zanimivo, v Števerjanu ima meja pri-
devek »svetosti«, medtem ko v rodiški krajini na to lastnost meje kaže pri-
povedno izročilo o srenjski meji, kar bo pokazano v nadaljevanju. Ob tem
se velja spomniti na opažanje geografa Gregorja Kovačiča (2021), da je mo-
ral imeti Čuk nad Rodikom nek poseben pomen za človeka že glede na to,
da mu je bilo dodeljeno ime, dokumentirano v najstarejših kartografskih
gradivih, pri čemer nikakor ne izstopa po svoji geomorfološki obliki, saj
komajda izstopa iz reliefa. Geografsko opažanje o kulturnem pomenu po-
trjuje moje domneve o nekem mitskem pomenu krajev, ki izvirajo iz besede
Čuk, saj se pogosto pojavljajo v krajinah z mitskimi toponimi. Že samo ro-
diška krajina s Čukom in števerjanska s Čukljo nakazujeta na neke mitske
simbolne pomene krajev, ki izhajajo iz besede Čuk.

sicer primerjal s šamanizmom in Ginzburgovimi benandanti iz furlanskega izročila (Ginz-
burg 1966; Šmitek 2015; 2019, 299–347).
⁸ Potrebno je poudariti, da mi je Križen drev kot »mrtvo počivalo«, to je obredno mesto na
pogrebni poti (Hrobat 2010b), pokazal samo pokojni domačin Rado Lukovec. Slišal je, da so
se na tem mestu ustavili in zmolili s pogrebno procesijo na stari poti iz Artviž v Gročano.
Na tem mestu naj bi stal zimzelen hrast, v katerega so bili vrezani križi. Koliko je to izročilo
verodostojno, ne morem presoditi. Zanimivo je, da ga pred objavo knjige, v kateri pišem o
»mrtvih počivalih«, nisem slišala, zato se postavlja vprašanje kontaminacije izročila. Tudi
Jasna Majda Peršolja o tem ni vedela ničesar. Sicer so na Križen drevu druga izročila, ki
zaznamujejo mejo s strašljivim, glej v nadaljevanju.

27
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32