Page 87 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 87
Slika Rodika izpred dveh stoletij
Slika 4 Vaške četrti in delitev vasi v skladu s prvo hipotezo
urbarjema iz let 1524 (ko jih še ni bilo) in 1574 (ko jih je bilo že 14), je mo-
goče tvegati nadgradnjo te hipoteze v smislu, da sta četrti Podluza in Plaj-
ner mlajšega nastanka ali vsaj poznejšega razvoja, Ulici in Babenski kraj
pa starejšega izvora. To seveda ne prejudicira drugačne naselitvene slike
v srednjeveškem obdobju, saj bi bili območji Plajnarja in Podluze lahko že
poseljeni, preden sta postali podružniški in »obrtniški« četrti.
Druga hipoteza na stičišču zgodovine in ljudskega izročila
A kaj ko o prostorskem razvoju vasi obstaja krajevno ljudsko izročilo, ki
se precej razlikuje od pravkar navedene hipoteze. Kot je pri takih rečeh
pravilo, je eden od problemov v tem, da lokalni »dolgi spomin« ne pozna
časovne perspektive (Zonabend 1993). Poglejmo, kaj pravi izročilo, oboga-
teno z novejšim znanjem, kaj se da iz njega razbrati, ali mu je mogoče najti
oporo v naših (gotovo ne povsem zadovoljivih) podatkih in morda zaslediti
kako skladnost s tem, kar je bilo že povedanega zgoraj.
V Rodiku iz roda v rod pripovedujejo, da so prvo cerkvico sezidali
v Podluzi. Bila je majhna in je bila na kraju, kjer je bil pozneje Bo-
šnarjev hlev. Bila je posvečena sv. Petru. Prav tako naj bi bil portal
87
Slika 4 Vaške četrti in delitev vasi v skladu s prvo hipotezo
urbarjema iz let 1524 (ko jih še ni bilo) in 1574 (ko jih je bilo že 14), je mo-
goče tvegati nadgradnjo te hipoteze v smislu, da sta četrti Podluza in Plaj-
ner mlajšega nastanka ali vsaj poznejšega razvoja, Ulici in Babenski kraj
pa starejšega izvora. To seveda ne prejudicira drugačne naselitvene slike
v srednjeveškem obdobju, saj bi bili območji Plajnarja in Podluze lahko že
poseljeni, preden sta postali podružniški in »obrtniški« četrti.
Druga hipoteza na stičišču zgodovine in ljudskega izročila
A kaj ko o prostorskem razvoju vasi obstaja krajevno ljudsko izročilo, ki
se precej razlikuje od pravkar navedene hipoteze. Kot je pri takih rečeh
pravilo, je eden od problemov v tem, da lokalni »dolgi spomin« ne pozna
časovne perspektive (Zonabend 1993). Poglejmo, kaj pravi izročilo, oboga-
teno z novejšim znanjem, kaj se da iz njega razbrati, ali mu je mogoče najti
oporo v naših (gotovo ne povsem zadovoljivih) podatkih in morda zaslediti
kako skladnost s tem, kar je bilo že povedanega zgoraj.
V Rodiku iz roda v rod pripovedujejo, da so prvo cerkvico sezidali
v Podluzi. Bila je majhna in je bila na kraju, kjer je bil pozneje Bo-
šnarjev hlev. Bila je posvečena sv. Petru. Prav tako naj bi bil portal
87
