Page 90 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
ksander Panjek

Preglednica 10 Združeni kazalniki premožnosti gospodinjstev po vaških četrtih

Vaška četrt Delež tipologije zasebnih Povprečna zmogljivost ()
stavb (v odstotkih) hlevov na gospodinjstvo

() () () (število glav)

() () ()

Ulica guranja , , , , , , ,
Ulica dulanja , , , , , , ,
Babenski kraj , , , , , , ,
Podluza , , , , , , ,
Plajner , , , , , , ,

Opombe Naslovi stolpcev: (1) pritlično poslopje, (2) enonadstropno stanovanjsko in pri-
tlično gospodarsko poslopje, (3) enonadstropno poslopje, (4) govedo, (5) ovce, (6) prašiči,
(7) povprečno število parcel na ožjem polju na gospodinjstvo.

precejšnje število enonadstropnih stavb, Podluza pa še zmogljivost hle-
vov, primerljivo s tisto v Guranji in Dulanji ulici. Zanimivo je tudi, da med
obema pogojno »nekmečkima« vaškima četrtma pri vseh kazalnikih, razen
pri povprečnem številu njiv na polju, Podluza prekaša Plajner. Drugič, Gu-
ranja ulica se pokaže v manj svetli luči, posebej z vidika stavbnega fonda,
ki je v veliki meri pritličen, medtem ko je prostornost hlevov blizu Dulanji
ulici in Podluzi. A največji odmik od dosedanje slike je ta, da se Babenski
kraj izkaže kot vaška četrt, ki močno zaostaja za povprečji skoraj vseh dru-
gih četrti in je pri večini naših kazalcev na zadnjem mestu. V Babenskem
kraju najdemo najvišji delež pritličnih stavb in najmanj enonadstropnih
ter najmanjše hleve za vse vrste živine, tako da gospodinjstva v tej četrti, če
odmislimo njive na polju, izgledajo kot najmanj premožna. Na osnovi teh
ugotovitev je videti, kot da delitev na dva dela na podlagi večje ali manjše
(relativne) premožnosti morda ni potekala med nižje ležečimi in bolj kmeč-
kimi ter višje ležečimi in manj kmečkimi četrtmi na škodo slednjih, tem-
več vzdolž glavne vaške ulice in potoka, kjer so se na eni strani nahajale
nekoliko premožnejše četrti Dulanja in Guranja ulica ter Podluza, na drugi
pa manj premožni Babenski kot in Plajner. Taka delitev sovpada s tisto iz
ljudskega izročila, pri čemer bi bila starejša polovica vasi še v 19. stoletju
premožnejša, in ga s tem nekako potrjuje, in to kljub notranjim procesom,
ki smo jih že omenjali.

Na tej točki je mogoče tvegati novo, drugo hipotezo razvoja vasi Rodik na
podlagi integracije med seboj skladnih zgodovinskih ter etnografskih ele-
mentov, kot sledi. Starejši del Rodika je tisti, ki se nahaja na desni strani va-
ške ulice in potoka (gledano proti polju; na severni strani), in zajema četrti

90
   85   86   87   88   89   90   91   92   93   94   95