Page 253 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 253
Zahvale
V prvi vrsti se zahvaljujem vsem sogovornikom, ki jih navajam v knjigi pod
izmišljenimi imeni. Škoda, ker bi bilo prav, da bi bili vidni, po drugi strani
pa gre vseeno za še vedno tako občutljive stvari, da je ljudi bolje zaščititi z
anonimnostjo. Druga neprijetnost je moja kritična analiza. Kot znanstve-
nica sem v neprijetni vlogi na dveh straneh meje: po eni strani poskušam
dati glas ljudem, ki so ostali utišani, po drugi strani pa moram z znanstve-
ne distance te izpovedane občutke tudi kritično analizirati. In tu se opra-
vičujem vsem svojim sogovornikom, ki so v meni videli možnost glasu, po
drugi strani pa bom ta isti glas postavila pod lupo kritičnega ogledala. Če
sem koga ob tem prizadela, se opravičujem. Žal imam kot raziskovalka res-
da vlogo opolnomočenja marginaliziranih, po drugi strani pa nehvaležno
vlogo distanciranega kritika. Morda bo prav zaradi tega mnogim moje pi-
sanje tudi neprijetno . . .
Kakor koli, vsem sogovornikom se zahvaljujem, tistim, ki ste v knjigi, in
tistim, ki niste. Vsem, ki ste mi predali svoje solze in čustva, vsem, ki ste
brezbrižno govorili, vsem, ki ste občutili, da ste povedali preveč in vam je
bilo potem žal, vsem, ki vam je bilo nerodno ali preprosto zabavno obujati
spomine, in vsem, ki ste mi pomagali priti do sogovornikov. Brez vas knjige
ne bi bilo.
Zahvala gre Alekseju Kalcu, ki me je vsa ta leta podpiral in vključeval v
raziskovalne projekte, s čimer mi je omogočil raziskave.
Posebne zahvale za vso moralno podporo in strokovne diskusije gredo
Mateji Habinc, Petri Kavrečič in Neži Čebron Lipovec, ki me je vzpodbudila
k raziskavi te zamolčane teme. Ob njih so tu še številni drugi prijatelji, ki
so mi ves čas stali ob strani. Hvala tudi recenzentki Mili Orlić.
Najbolj razumevajoča pa je bila moja družina, ki je potrpežljivo prenašala
vse moje družinske odsotnosti več kot leto in pol. Hvala Samuelu, Baptistu
in mami.
251
V prvi vrsti se zahvaljujem vsem sogovornikom, ki jih navajam v knjigi pod
izmišljenimi imeni. Škoda, ker bi bilo prav, da bi bili vidni, po drugi strani
pa gre vseeno za še vedno tako občutljive stvari, da je ljudi bolje zaščititi z
anonimnostjo. Druga neprijetnost je moja kritična analiza. Kot znanstve-
nica sem v neprijetni vlogi na dveh straneh meje: po eni strani poskušam
dati glas ljudem, ki so ostali utišani, po drugi strani pa moram z znanstve-
ne distance te izpovedane občutke tudi kritično analizirati. In tu se opra-
vičujem vsem svojim sogovornikom, ki so v meni videli možnost glasu, po
drugi strani pa bom ta isti glas postavila pod lupo kritičnega ogledala. Če
sem koga ob tem prizadela, se opravičujem. Žal imam kot raziskovalka res-
da vlogo opolnomočenja marginaliziranih, po drugi strani pa nehvaležno
vlogo distanciranega kritika. Morda bo prav zaradi tega mnogim moje pi-
sanje tudi neprijetno . . .
Kakor koli, vsem sogovornikom se zahvaljujem, tistim, ki ste v knjigi, in
tistim, ki niste. Vsem, ki ste mi predali svoje solze in čustva, vsem, ki ste
brezbrižno govorili, vsem, ki ste občutili, da ste povedali preveč in vam je
bilo potem žal, vsem, ki vam je bilo nerodno ali preprosto zabavno obujati
spomine, in vsem, ki ste mi pomagali priti do sogovornikov. Brez vas knjige
ne bi bilo.
Zahvala gre Alekseju Kalcu, ki me je vsa ta leta podpiral in vključeval v
raziskovalne projekte, s čimer mi je omogočil raziskave.
Posebne zahvale za vso moralno podporo in strokovne diskusije gredo
Mateji Habinc, Petri Kavrečič in Neži Čebron Lipovec, ki me je vzpodbudila
k raziskavi te zamolčane teme. Ob njih so tu še številni drugi prijatelji, ki
so mi ves čas stali ob strani. Hvala tudi recenzentki Mili Orlić.
Najbolj razumevajoča pa je bila moja družina, ki je potrpežljivo prenašala
vse moje družinske odsotnosti več kot leto in pol. Hvala Samuelu, Baptistu
in mami.
251
