Page 62 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 62
avje starostnikov | health of the elderly Vloga prehrane v prvih 8000 dneh življenja za zdravo starost
Neža Lipovec1, Brigita Avramović Brumen2, Evgen Benedik1
1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Pediatrična klinika, Ljubljana, Slovenija
2 Onkološki inštitut Ljubljana, Klinična prehrana in dietoterapija, Ljubljana, Slovenija
Izhodišča in namen. Staranje predstavlja enega izmed največjih izzivov današnje-
ga zdravstva. Prehrana v zgodnjem življenjskem obdobju ima pri staranju po-
membno vlogo. Različni genetski, prehranski in okoljski dejavniki vplivajo na ne-
urejeno izražanje genov in spremenjeno presnovo določenih snovi, kar privede
do poškodb na molekularni ravni. Omenjene spremembe so vzročni dejavniki
staranja in tako določajo življenjsko dobo posameznika. Prehrana v prvih 1000
dneh življenja je ena izmed ključnih komponent, s katero lahko vplivamo na na-
še zdravje in potencialno podaljšamo življenjsko dobo.
Predstavitev vsebine. Vedno bolj se zavedamo, da zdrave prehranjevalne navade
in zdrav življenjski slog v obdobju pred nosečnostjo (za ženske in moške), med
nosečnostjo, med dojenjem in vse do drugega leta otrokovega življenja (prvih
1000 dni) ter vse do začetka odraslosti (prvih 8000 dni) določajo zdravje po-
sameznika (zmanjšajo tveganje za razvoj čezmerne hranjenosti, sladkorne bo-
lezni, alergij, visokega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni in drugih presnovnih
bolezni). Pozitivnega učinka ne opažamo le v otroštvu, temveč tudi pozneje v
življenju posameznika, kar imenujemo presnovno ali prehransko programira-
nje. Podrobno razumevanje obsega in načina, kako prehrana v zgodnjem otro-
štvu vpliva na proces staranja, nam bo omogočilo razvoj novih in učinkovitejših
pristopov za izboljšanje zdravja in podaljševanje življenjske dobe. Za reševa-
nje epidemije kroničnih bolezni je potreben celovit pristop. Številne države tr-
pijo za t.i. dvojnim bremenom, na eni strani imamo veliko čezmerno hranjenih
posameznikov, na drugi pa določeni še vedno trpijo za podhranjenostjo. Obe
stanji vodita do duševnega in fizičnega poslabšanja stanja, večje stopnje nena-
lezljivih bolezni, zmanjšane produktivnosti, povečanih zdravstvenih stroškov in
zmanjšane kakovosti življenja. Z uravnoteženo prehrano, kot je redno uživanje
polnozrnatih žit, zelenjave, sadja in oreškov lahko zmanjšamo tveganje za smr-
tnost, med tem ko visok vnos (rdečega) mesa, predvsem predelanih mesnih iz-
delkov predstavlja povečano tveganje za smrtnost.
Sklepne ugotovitve. Kljub temu, da je ustrezna prehrana bistvenega pomena za
zdravje posameznika, še vedno ni povsem jasno, kakšen vpliv imajo različne
prehranske intervencije na podaljševanje življenjske dobe. Prehranske inter-
vencije naj bodo personalizirane in prilagojene posameznikovim sposobnostim
razumevanja, življenjskemu obdobju, duševnemu in fizičnemu zdravju ter oko-
lju, v katerem živi. Ne smemo pozabiti, da se vpliv prehrane na posameznika
začne še preden se človek rodi, zato bi za ugoden vpliv morali omenjene inter-
vencije izvajati že pri prejšnjih generacijah. Zdravje in dobro počutje naslednjih
generacij morata zato biti prioriteta vseh nas, saj s današnjimi prehranjevalnimi
navadami krojimo usodo naših potomcev.
Ključne besede: prehrana v prvih 1000 dneh, prehransko programiranje,
zdravo staranje
60
Neža Lipovec1, Brigita Avramović Brumen2, Evgen Benedik1
1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Pediatrična klinika, Ljubljana, Slovenija
2 Onkološki inštitut Ljubljana, Klinična prehrana in dietoterapija, Ljubljana, Slovenija
Izhodišča in namen. Staranje predstavlja enega izmed največjih izzivov današnje-
ga zdravstva. Prehrana v zgodnjem življenjskem obdobju ima pri staranju po-
membno vlogo. Različni genetski, prehranski in okoljski dejavniki vplivajo na ne-
urejeno izražanje genov in spremenjeno presnovo določenih snovi, kar privede
do poškodb na molekularni ravni. Omenjene spremembe so vzročni dejavniki
staranja in tako določajo življenjsko dobo posameznika. Prehrana v prvih 1000
dneh življenja je ena izmed ključnih komponent, s katero lahko vplivamo na na-
še zdravje in potencialno podaljšamo življenjsko dobo.
Predstavitev vsebine. Vedno bolj se zavedamo, da zdrave prehranjevalne navade
in zdrav življenjski slog v obdobju pred nosečnostjo (za ženske in moške), med
nosečnostjo, med dojenjem in vse do drugega leta otrokovega življenja (prvih
1000 dni) ter vse do začetka odraslosti (prvih 8000 dni) določajo zdravje po-
sameznika (zmanjšajo tveganje za razvoj čezmerne hranjenosti, sladkorne bo-
lezni, alergij, visokega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni in drugih presnovnih
bolezni). Pozitivnega učinka ne opažamo le v otroštvu, temveč tudi pozneje v
življenju posameznika, kar imenujemo presnovno ali prehransko programira-
nje. Podrobno razumevanje obsega in načina, kako prehrana v zgodnjem otro-
štvu vpliva na proces staranja, nam bo omogočilo razvoj novih in učinkovitejših
pristopov za izboljšanje zdravja in podaljševanje življenjske dobe. Za reševa-
nje epidemije kroničnih bolezni je potreben celovit pristop. Številne države tr-
pijo za t.i. dvojnim bremenom, na eni strani imamo veliko čezmerno hranjenih
posameznikov, na drugi pa določeni še vedno trpijo za podhranjenostjo. Obe
stanji vodita do duševnega in fizičnega poslabšanja stanja, večje stopnje nena-
lezljivih bolezni, zmanjšane produktivnosti, povečanih zdravstvenih stroškov in
zmanjšane kakovosti življenja. Z uravnoteženo prehrano, kot je redno uživanje
polnozrnatih žit, zelenjave, sadja in oreškov lahko zmanjšamo tveganje za smr-
tnost, med tem ko visok vnos (rdečega) mesa, predvsem predelanih mesnih iz-
delkov predstavlja povečano tveganje za smrtnost.
Sklepne ugotovitve. Kljub temu, da je ustrezna prehrana bistvenega pomena za
zdravje posameznika, še vedno ni povsem jasno, kakšen vpliv imajo različne
prehranske intervencije na podaljševanje življenjske dobe. Prehranske inter-
vencije naj bodo personalizirane in prilagojene posameznikovim sposobnostim
razumevanja, življenjskemu obdobju, duševnemu in fizičnemu zdravju ter oko-
lju, v katerem živi. Ne smemo pozabiti, da se vpliv prehrane na posameznika
začne še preden se človek rodi, zato bi za ugoden vpliv morali omenjene inter-
vencije izvajati že pri prejšnjih generacijah. Zdravje in dobro počutje naslednjih
generacij morata zato biti prioriteta vseh nas, saj s današnjimi prehranjevalnimi
navadami krojimo usodo naših potomcev.
Ključne besede: prehrana v prvih 1000 dneh, prehransko programiranje,
zdravo staranje
60
