Page 88 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 88
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
poleg gojenja rib opravljajo tudi predelavo – gre za predelavo rib v fileje,
ribje namaze in ribje palčke. V Sloveniji ni tega, da bi ribogojci svoje
proizvode poslali v predelovalni center. Omenil je še, da druge blagovne
znamke kot piranski brancin, ki je v lasti podjetja Fonda, ni. Dodal je
še, da bi radi na podoben način zaščitili tudi slovensko postrv, ampak
so procesi zaščite težki in trenutno za to ni dovolj pobude.
Intervjuvanec i6 je bil mnenja, da je predelovalnih obratov kar nekaj.
Poznal je podjetje ribogojstvo Goričar, podjetje Rival, gojenje školjk v
Mytilusu in podjetje Cerkvenik. Dejal je, da, imajo v podjetjih Goričar
in Rival nekatere izdelke, ki so slovenski, imajo pa tudi veliko uvoženih
izdelkov, ki jih predelujejo.
Intervjuvanec i 7 je dejal, da je surovina za predelavo paštet in kon-
zerv v celoti uvožena. Predelujemo sicer tudi nekaj slovenskih surovin,
in sicer sladkovodne ribe, kjer gre za predelavo v fileje in dimljene ribe.
Predelujejo tudi klapavice in jih prodajajo v večje trgovske verige. Go-
jene brancine prav tako predelujejo v fileje, v suši in v kašne biftke, am-
pak v manjših količinah ali le za posebna naročila. Intervjuvanec je de-
jal, da je na področju predelave še nekaj prostora za razvoj. Menil je, da
je slovenski predelovalni sektor majhen. Predelava je v večini lokalna
in butična, gre za manjše predelovalne obrate. Nekatere izdelke samo
tržijo, predelani pa so v tujini, ker se jih ne izplača predelovati v Slo-
veniji. Slovenskega porekla so gojene klapavice podjetja Mytilus, gojeni
brancini podjetja Fonda in gojene postrvi ribogojca Goričarja. Večina iz-
delkov, ki jih nakupujemo v ribarnicah, je uvoženih, redkokje je možno
kupiti proizvod, narejen iz surovine, ki je gojena ali ulovljena v Sloveniji.
Intervjuvanec i 8 je bil mnenja, da je od zaslužka odvisno, ali se iz-
plača delati na tem področju. Če bi se pojavil kakšen dober projekt, bi
se verjetno lahko ustvarilo še kakšno podjetje. Omenil je, da je Delama-
ris edini večji igralec na področju predelave ribiških izdelkov, mogoče
se lahko doda še podjetje Goričar. Tudi Delamaris večino izdelkov samo
trži, saj so njihovi izdelki predelani in ulovljeni na Hrvaškem. Ostala
predelava je lokalna in manjša. Izdelkov iz slovenskega ribiškega ulova
ni, ker tudi ni dovolj ulova, da bi se predelava izplačala. Meni, da ribiška
predelovalna industrija v Sloveniji ni razvita.
Intervjuvanec i 9 je omenil, da v ribiški predelovalni industriji ni
možnosti za razvoj, ker je konkurenca v tujini močna. Večje možnosti za
predelavo se pojavljajo v tržnih nišah. V Sloveniji ni pogojev, da bi lahko
izvajali konkurenčno predelavo, ker je premalo ulova in draga delovna
sila. Dodal je, da pozna izdelke Delamaris, Argeta, Fonda in slovenske
gojene klapavice.
88
poleg gojenja rib opravljajo tudi predelavo – gre za predelavo rib v fileje,
ribje namaze in ribje palčke. V Sloveniji ni tega, da bi ribogojci svoje
proizvode poslali v predelovalni center. Omenil je še, da druge blagovne
znamke kot piranski brancin, ki je v lasti podjetja Fonda, ni. Dodal je
še, da bi radi na podoben način zaščitili tudi slovensko postrv, ampak
so procesi zaščite težki in trenutno za to ni dovolj pobude.
Intervjuvanec i6 je bil mnenja, da je predelovalnih obratov kar nekaj.
Poznal je podjetje ribogojstvo Goričar, podjetje Rival, gojenje školjk v
Mytilusu in podjetje Cerkvenik. Dejal je, da, imajo v podjetjih Goričar
in Rival nekatere izdelke, ki so slovenski, imajo pa tudi veliko uvoženih
izdelkov, ki jih predelujejo.
Intervjuvanec i 7 je dejal, da je surovina za predelavo paštet in kon-
zerv v celoti uvožena. Predelujemo sicer tudi nekaj slovenskih surovin,
in sicer sladkovodne ribe, kjer gre za predelavo v fileje in dimljene ribe.
Predelujejo tudi klapavice in jih prodajajo v večje trgovske verige. Go-
jene brancine prav tako predelujejo v fileje, v suši in v kašne biftke, am-
pak v manjših količinah ali le za posebna naročila. Intervjuvanec je de-
jal, da je na področju predelave še nekaj prostora za razvoj. Menil je, da
je slovenski predelovalni sektor majhen. Predelava je v večini lokalna
in butična, gre za manjše predelovalne obrate. Nekatere izdelke samo
tržijo, predelani pa so v tujini, ker se jih ne izplača predelovati v Slo-
veniji. Slovenskega porekla so gojene klapavice podjetja Mytilus, gojeni
brancini podjetja Fonda in gojene postrvi ribogojca Goričarja. Večina iz-
delkov, ki jih nakupujemo v ribarnicah, je uvoženih, redkokje je možno
kupiti proizvod, narejen iz surovine, ki je gojena ali ulovljena v Sloveniji.
Intervjuvanec i 8 je bil mnenja, da je od zaslužka odvisno, ali se iz-
plača delati na tem področju. Če bi se pojavil kakšen dober projekt, bi
se verjetno lahko ustvarilo še kakšno podjetje. Omenil je, da je Delama-
ris edini večji igralec na področju predelave ribiških izdelkov, mogoče
se lahko doda še podjetje Goričar. Tudi Delamaris večino izdelkov samo
trži, saj so njihovi izdelki predelani in ulovljeni na Hrvaškem. Ostala
predelava je lokalna in manjša. Izdelkov iz slovenskega ribiškega ulova
ni, ker tudi ni dovolj ulova, da bi se predelava izplačala. Meni, da ribiška
predelovalna industrija v Sloveniji ni razvita.
Intervjuvanec i 9 je omenil, da v ribiški predelovalni industriji ni
možnosti za razvoj, ker je konkurenca v tujini močna. Večje možnosti za
predelavo se pojavljajo v tržnih nišah. V Sloveniji ni pogojev, da bi lahko
izvajali konkurenčno predelavo, ker je premalo ulova in draga delovna
sila. Dodal je, da pozna izdelke Delamaris, Argeta, Fonda in slovenske
gojene klapavice.
88
