Page 87 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 87
Trženje in predelava ribolovnih organizmov v Sloveniji 5.10
nja, da so, razen Delamarisa, obrati manjši in bolj lokalni ter butični.
Pri predelavi je pomembna dodana vrednost, saj ta lahko omogoči, da
postane izdelek tržno zanimivejši. Edina blagovna znamka, ki je zašči-
tena, je piranski brancin, slovenske proizvode imajo podjetja Prosub,
Mytilus, ribogojstvo Goričar, Faronika (Ribiška družina Tolmin), g 2o,
Fonda in Rival. Večina naštetih podjetij se ukvarja z akvakulturo. Pod-
jetja imajo raznovrstno ponudbo, od gojenih vrst do ponudbe uvoženih
izdelkov. Za predelavo, ki se izvaja v Sloveniji, so pomembna podjetja
Delamaris, Droga Kolinska, Goričar, Cerkvenik, Rival, Fonda, Prosub,
Mytilus in drugi manjši lokalni predelovalci.
Intervjuvanec i1 je omenil, da bi bilo lahko trženje bolje organizirano.
Tudi na področju predelave vidi še veliko možnosti za napredek, in si-
cer za inovativne kot tudi za tradicionalne proizvode. Zanimiva primera
sta prodaja ribjih jajčec ali sok vloženih rib; gre za tržne niše, v katerih
se prodaja kakovostne izdelke višjega razreda. Intervjuvanec je omenil,
da pozna slovenska predelovalna podjetja, kot so Droga Kolinska, Dela-
maris in podjetje Cerkvenik iz Kozine, ki predeluje bakalarje. Od podje-
tij, ki gojijo klapavice, sta prepoznavni podjetje Prosub, ki svoje izdelke
prodaja tudi v Hofer, in podjetje Mytilus. Obe podjetji svojo dejavnost
povezujeta s turizmom.
Intervjuvanec i2 je navedel, da je kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s
trženjem. Dodal je, da vedno obstajajo možnosti za nove ideje na trgu
ter da je trženje pomanjkljivo v kratkih dobavnih verigah. Od tistih, ki
jih pozna, je intervjuvanec omenil podjetja Prosub in Mytilus, ki gojita
školjke, Goričar, ki goji postrvi, Fonda, ki goji brancine, Cerkvenik, ki
predeluje bakalarja, Droga Kolinska, ki predeluje paštete, in Delamaris,
ki proizvaja konzerve.
Intervjuvanec i3 je omenil, da se predelava izvaja le z uvoženo suro-
vino, slovenska surovina ne gre v predelavo. Poznal je podjetji Cerkvenik
in Delamaris. Ribolov na morju je zelo sezonskega značaja, zato suro-
vin ne more zagotavljati čez celo leto. Za predelavo je potreben stalen
donos surovin, tega pa v Sloveniji ni več.
Intervjuvanec i 4 je omenil, da pozna podjetje Fonda in družbo Fa-
ronika pri Tolminu, kjer gojijo soško postrv in lipane. Dodal je še, da
ima podjetje Faronika verjetno največjo in najmodernejšo ribogojnico
za salmonidne vrste v Sloveniji.
Intervjuvanec i5 meni, da bi se lahko na področju predelave naredilo
več, vendar je ponovno potrebno ozaveščati potrošnike. Poudaril je, da
je predelava dodana vrednost slovenske akvakulture. Nekateri ribogojci
87
nja, da so, razen Delamarisa, obrati manjši in bolj lokalni ter butični.
Pri predelavi je pomembna dodana vrednost, saj ta lahko omogoči, da
postane izdelek tržno zanimivejši. Edina blagovna znamka, ki je zašči-
tena, je piranski brancin, slovenske proizvode imajo podjetja Prosub,
Mytilus, ribogojstvo Goričar, Faronika (Ribiška družina Tolmin), g 2o,
Fonda in Rival. Večina naštetih podjetij se ukvarja z akvakulturo. Pod-
jetja imajo raznovrstno ponudbo, od gojenih vrst do ponudbe uvoženih
izdelkov. Za predelavo, ki se izvaja v Sloveniji, so pomembna podjetja
Delamaris, Droga Kolinska, Goričar, Cerkvenik, Rival, Fonda, Prosub,
Mytilus in drugi manjši lokalni predelovalci.
Intervjuvanec i1 je omenil, da bi bilo lahko trženje bolje organizirano.
Tudi na področju predelave vidi še veliko možnosti za napredek, in si-
cer za inovativne kot tudi za tradicionalne proizvode. Zanimiva primera
sta prodaja ribjih jajčec ali sok vloženih rib; gre za tržne niše, v katerih
se prodaja kakovostne izdelke višjega razreda. Intervjuvanec je omenil,
da pozna slovenska predelovalna podjetja, kot so Droga Kolinska, Dela-
maris in podjetje Cerkvenik iz Kozine, ki predeluje bakalarje. Od podje-
tij, ki gojijo klapavice, sta prepoznavni podjetje Prosub, ki svoje izdelke
prodaja tudi v Hofer, in podjetje Mytilus. Obe podjetji svojo dejavnost
povezujeta s turizmom.
Intervjuvanec i2 je navedel, da je kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s
trženjem. Dodal je, da vedno obstajajo možnosti za nove ideje na trgu
ter da je trženje pomanjkljivo v kratkih dobavnih verigah. Od tistih, ki
jih pozna, je intervjuvanec omenil podjetja Prosub in Mytilus, ki gojita
školjke, Goričar, ki goji postrvi, Fonda, ki goji brancine, Cerkvenik, ki
predeluje bakalarja, Droga Kolinska, ki predeluje paštete, in Delamaris,
ki proizvaja konzerve.
Intervjuvanec i3 je omenil, da se predelava izvaja le z uvoženo suro-
vino, slovenska surovina ne gre v predelavo. Poznal je podjetji Cerkvenik
in Delamaris. Ribolov na morju je zelo sezonskega značaja, zato suro-
vin ne more zagotavljati čez celo leto. Za predelavo je potreben stalen
donos surovin, tega pa v Sloveniji ni več.
Intervjuvanec i 4 je omenil, da pozna podjetje Fonda in družbo Fa-
ronika pri Tolminu, kjer gojijo soško postrv in lipane. Dodal je še, da
ima podjetje Faronika verjetno največjo in najmodernejšo ribogojnico
za salmonidne vrste v Sloveniji.
Intervjuvanec i5 meni, da bi se lahko na področju predelave naredilo
več, vendar je ponovno potrebno ozaveščati potrošnike. Poudaril je, da
je predelava dodana vrednost slovenske akvakulture. Nekateri ribogojci
87
