Page 99 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 99
Predlogi za izboljšanje trenutnega stanja 5.14
macije lahko širijo tudi novinarji, ki pišejo o ribiških izdelkih, če tema-
tike poznajo dobro. Primanjkuje tudi primernih in strokovnih člankov
o ribištvu, ki bi lahko pripomogli pri oglaševanju in ozaveščanju.
5.14 Predlogi za izboljšanje trenutnega stanja
Štirinajsto vprašanje je bilo zadnje postavljeno in smo želeli izvedeti, ali
imajo intervjuvanci ideje ali nasvete, kako bi lahko obstoječe stanje na
slovenskem ribiškem trgu izboljšali.
Večina intervjuvancev se je strinjala, da potrošniki potrebujejo več
ozaveščanja, izobraževanja in motiviranja. Potrebnega je več oglaševa-
nja o ribah in ribiških izdelkih, ki bi bilo dolgoročno usmerjeno; preden
bi bile opazne večje spremembe, bi lahko trajalo tudi do petnajst let,
zato morajo biti projekti oglaševanja dolgoročni. Tudi v javnih ustano-
vah, kot so šole in vrtci, je potrebno izobraževanje in uvajanje več ri-
biških izdelkov v prehrano, saj so tam možnosti, da se spremenijo pre-
hranske navade. Potrošnike je potrebno ozaveščati o različnih vidikih
ribiških izdelkov, jih naučiti prepoznavati vrste rib, jih ozavestiti, kdaj je
sezona ribolova v Sloveniji, in jih poučiti o kulinariki ter pripravi ribjih
jedi. Možnosti so tudi za izdelavo inovativnih proizvodov, ki bi bili lahko
zanimivejši za potrošnike. Učinkoviteje je treba motivirati podjetja, ki
so že na trgu, in hkrati pritegniti vstop novih podjetnikov, ki bi se ukvar-
jali s predelavo in sladkovodnim ribogojstvom. Prilov predstavljajo ribe,
ki potrošnikom pogosto niso poznane, a bi jih morali prodajati na trgu,
saj potrošniki potrebujejo spodbudo, da te vrste uvedejo v svoj jedil-
nik. Restavracije in gostinski obrati bi lahko aktivneje uvajali različne
vrste v ponudbo, pri čemer je ena od možnosti uvedba novih specializi-
ranih ribiških restavracij. Potrošnike bi morali ozavestiti o možnosti na-
kupa lokalnih ribiških izdelkov, v prvi vrsti pa najprej izboljšati pogoje
za prodajo ulova na slovenskem trgu in preprečiti prodajo večine ulova
slovenskih ribičev v Italijo. Prodaja rib na slovenskem trgu bi lahko do-
segala tudi višje cene, če bi te izdelke oglaševali kot domače in lokalne,
morda je tukaj tudi možnost za oblikovanje blagovne znamke. Velika
težava ribiškega sektorja so maloštevilni gospodarski ribiči in majhna
flota. Nekateri gospodarski ribiči imajo prijavljeno ribolovno dejavnost
samo zato, da izkoriščajo razne subvencije in bonitete. Povezovanje ribi-
čev je slabo, vendar bi jim to omogočalo doseganje višjih cen za prodajo
rib na trgu. Nekateri menijo, da bi se stanje ribolovnih staležev v morju
izboljšalo, če bi za nekaj časa omejili celoten ribolov in ribiče preusmerili
v druge dejavnosti, kot je turizem. Primanjkuje zavedanja o kakovosti
99
macije lahko širijo tudi novinarji, ki pišejo o ribiških izdelkih, če tema-
tike poznajo dobro. Primanjkuje tudi primernih in strokovnih člankov
o ribištvu, ki bi lahko pripomogli pri oglaševanju in ozaveščanju.
5.14 Predlogi za izboljšanje trenutnega stanja
Štirinajsto vprašanje je bilo zadnje postavljeno in smo želeli izvedeti, ali
imajo intervjuvanci ideje ali nasvete, kako bi lahko obstoječe stanje na
slovenskem ribiškem trgu izboljšali.
Večina intervjuvancev se je strinjala, da potrošniki potrebujejo več
ozaveščanja, izobraževanja in motiviranja. Potrebnega je več oglaševa-
nja o ribah in ribiških izdelkih, ki bi bilo dolgoročno usmerjeno; preden
bi bile opazne večje spremembe, bi lahko trajalo tudi do petnajst let,
zato morajo biti projekti oglaševanja dolgoročni. Tudi v javnih ustano-
vah, kot so šole in vrtci, je potrebno izobraževanje in uvajanje več ri-
biških izdelkov v prehrano, saj so tam možnosti, da se spremenijo pre-
hranske navade. Potrošnike je potrebno ozaveščati o različnih vidikih
ribiških izdelkov, jih naučiti prepoznavati vrste rib, jih ozavestiti, kdaj je
sezona ribolova v Sloveniji, in jih poučiti o kulinariki ter pripravi ribjih
jedi. Možnosti so tudi za izdelavo inovativnih proizvodov, ki bi bili lahko
zanimivejši za potrošnike. Učinkoviteje je treba motivirati podjetja, ki
so že na trgu, in hkrati pritegniti vstop novih podjetnikov, ki bi se ukvar-
jali s predelavo in sladkovodnim ribogojstvom. Prilov predstavljajo ribe,
ki potrošnikom pogosto niso poznane, a bi jih morali prodajati na trgu,
saj potrošniki potrebujejo spodbudo, da te vrste uvedejo v svoj jedil-
nik. Restavracije in gostinski obrati bi lahko aktivneje uvajali različne
vrste v ponudbo, pri čemer je ena od možnosti uvedba novih specializi-
ranih ribiških restavracij. Potrošnike bi morali ozavestiti o možnosti na-
kupa lokalnih ribiških izdelkov, v prvi vrsti pa najprej izboljšati pogoje
za prodajo ulova na slovenskem trgu in preprečiti prodajo večine ulova
slovenskih ribičev v Italijo. Prodaja rib na slovenskem trgu bi lahko do-
segala tudi višje cene, če bi te izdelke oglaševali kot domače in lokalne,
morda je tukaj tudi možnost za oblikovanje blagovne znamke. Velika
težava ribiškega sektorja so maloštevilni gospodarski ribiči in majhna
flota. Nekateri gospodarski ribiči imajo prijavljeno ribolovno dejavnost
samo zato, da izkoriščajo razne subvencije in bonitete. Povezovanje ribi-
čev je slabo, vendar bi jim to omogočalo doseganje višjih cen za prodajo
rib na trgu. Nekateri menijo, da bi se stanje ribolovnih staležev v morju
izboljšalo, če bi za nekaj časa omejili celoten ribolov in ribiče preusmerili
v druge dejavnosti, kot je turizem. Primanjkuje zavedanja o kakovosti
99
