Page 68 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 68
5 Napotovanje v praksi

potitve. Povprečni letni neto dohodek (Eurostat b. l.g) je tako leta 2019¹
v Sloveniji znašal 15.236 €, Nemčiji 26.105 €, Avstriji 28.568 € in Belgiji
26.275 €.²

Če upoštevamo, da je velik delež napotenih delavcev iz Slovenije drža-
vljanov tretjih držav, je razkorak med povprečnim dohodkom matične
države in povprečnim dohodkom v državi napotitve še večji. Le za ilu-
stracijo navajamo, da je bil povprečni letni neto dohodek v Bosni in Her-
cegovini (od koder v Slovenijo prihaja večina delavcev iz tretjih držav,
ki so nato napoteni v tujino) leta 2019 5.697 €, v Srbiji 3.665 €, v Severni
Makedoniji 2.972 € (Eurostat b. l.g). Nasploh so pričakovani dohodki v
državah Zahodnega Balkana nekajkrat nižji od pričakovanega dohodka
v zgoraj navedenih državah, če pa k temu prištejemo še višje stopnje
brezposelnosti (četudi zanemarimo splošne politične ter družbene kon-
tekste v posameznih državah), gre za močan push-pull dejavnik za is-
kalce zaposlitve tako iz Slovenije kot iz tretjih držav.

Za dejstvo, da je Slovenija postala vmesna točka oziroma posrednica
v procesu »napotovanja« (v nadaljevanju razložimo, da gre v mnogih
primerih za kršenje zakonodaje s področja napotovanja) med državami
bivše Jugoslavije in državami napotitve, je poleg geografske umeščeno-
sti seveda še več razlogov. Pred desetletji si je Slovenija kot del skupne
države delila jugoslovanski trg, kjer je po razpadu Jugoslavije ohranila
pomembne ekonomske vezi in delovala ter deluje tudi kot politični po-
srednik med bivšimi republikami Jugoslavije in eu. Politično stanje, ki
so ga pretresale vojne v bivši Jugoslaviji, je imelo na gospodarstva bivših
republik poguben učinek, posledično se je razkorak med Slovenijo kot
nekoč gospodarsko najmočnejšim delom skupne države in ostalimi deli
po razpadu Jugoslavije le še povečeval. Še v času Jugoslavije privlačna
za iskalce zaposlitve iz drugih delov države je Slovenija to ostala tudi po
razpadu skupne države. Tako je bilo v Sloveniji (Statistični urad Repu-
blike Slovenije 2019) oktobra 2019 med zaposlenimi 11 odstotkov tujcev
(približno 101.200). Največ tujih delovno aktivnih oseb je bilo državlja-
nov bih (49 ), Srbije (13 ) in Kosova (9 ), torej držav, ki so nastale
na pogorišču Jugoslavije. Zanimiv je podatek, da se je število tujih de-

¹ Namenoma predstavljamo podatke za leto 2019. Podatki iz leta 2020 (v pomladnih me-
secih tega leta je bila razglašena pandemija) so namreč težje primerljivi, saj so v mnogih
državah kot del ukrepov ob izbruhu pandemije z namenom lajšanja posledic le-te uva-
jali različne dodatke.

² To so tudi prve tri države po številu napotenih delavcev iz Slovenije.

68
   63   64   65   66   67   68   69   70   71   72   73