Page 63 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 63
Varnost in zdravje pri delu ter napoteni delavci 4.4
konsko dovoljeno, odmori pa krajši ali jih ni. Utrujenost na delovnem
mestu poveča tveganje za nezgode. Ta tveganja so še toliko večja, ka-
dar je komunikacija na delovnem mestu otežena zaradi nepoznavanja
jezika. Delavec morda ne bo v celoti razumel pisnih navodil o varnem
delu, navodil nadrejenega ali pa mu ta ne bo uspel sporočiti pomemb-
nih informacij za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev. Vse
to so razlogi, zakaj se varnosti in zdravju delavcev v primeru čezmejnih
napotitev posveča posebna pozornost.
V Sloveniji je temeljni zakon, ki ureja pravice in obveznosti v zvezi s
zagotavljanjem varnega in zdravega delovnega okolja, Zakon o varnosti
in zdravju pri delu (v nadaljevanju z v z d-1) (2011). V skladu z njim se
za delodajalca šteje tudi delodajalec, ki svojo dejavnost opravlja z agen-
cijskimi delavci.
z vz d-1 vsakega delodajalca v Sloveniji zavezuje, da mora zagotoviti
varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvesti ukrepe,
potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb,
prisotnih v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, z odpravlja-
njem in obvladovanjem poklicnih nevarnosti, obveščanjem in usposa-
bljanjem delavcev, ustrezno organizacijo in zagotavljanjem potrebnih
virov v ta namen (1. odstavek 5. člena z v z d-1). Temeljne obveznosti,
ki jih za delodajalce določa z v z d-1, se nanašajo na usposabljanje de-
lavcev za varno delo, ocenjevanje tveganj na delovnem mestu ter pri-
pravo in izvajanje ukrepov za zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo ra-
ven, izvajanje zdravstvenega varstva pri delu vključno z zagotavljanjem
zdravstvenih pregledov delavcev in imenovanjem strokovnega delavca
za zagotavljanje varnosti pri delu, predvsem pa na nenehno izboljševa-
nje varnosti in zdravja pri delu. Tudi delavci imajo na tem področju šte-
vilne dolžnosti, od spoštovanja in izvajanja ukrepov za varno in zdravo
delo, uporabe sredstev za delo skladno z namenom in navodili, uporabe
osebne varovalne opreme in varnostnih naprav do udeležbe na zdrav-
stvenih pregledih ter upoštevanja prepovedi opravljanja dela pod vpli-
vom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Vsi ukrepi, ki jih
mora delodajalec izvajati za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
morajo biti za delavce brezplačni.
Kršitve v zvezi z zagotavljanjem varnih in zdravih delovnih pogojev
lahko napoteni delavec uveljavlja pri irsd (71. člen zvzd-1), ki je usta-
novljen kot organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne za-
deve in enake možnosti (v nadaljevanju mdd sz). Inšpektorat opravlja
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolek-
63
konsko dovoljeno, odmori pa krajši ali jih ni. Utrujenost na delovnem
mestu poveča tveganje za nezgode. Ta tveganja so še toliko večja, ka-
dar je komunikacija na delovnem mestu otežena zaradi nepoznavanja
jezika. Delavec morda ne bo v celoti razumel pisnih navodil o varnem
delu, navodil nadrejenega ali pa mu ta ne bo uspel sporočiti pomemb-
nih informacij za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev. Vse
to so razlogi, zakaj se varnosti in zdravju delavcev v primeru čezmejnih
napotitev posveča posebna pozornost.
V Sloveniji je temeljni zakon, ki ureja pravice in obveznosti v zvezi s
zagotavljanjem varnega in zdravega delovnega okolja, Zakon o varnosti
in zdravju pri delu (v nadaljevanju z v z d-1) (2011). V skladu z njim se
za delodajalca šteje tudi delodajalec, ki svojo dejavnost opravlja z agen-
cijskimi delavci.
z vz d-1 vsakega delodajalca v Sloveniji zavezuje, da mora zagotoviti
varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvesti ukrepe,
potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb,
prisotnih v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, z odpravlja-
njem in obvladovanjem poklicnih nevarnosti, obveščanjem in usposa-
bljanjem delavcev, ustrezno organizacijo in zagotavljanjem potrebnih
virov v ta namen (1. odstavek 5. člena z v z d-1). Temeljne obveznosti,
ki jih za delodajalce določa z v z d-1, se nanašajo na usposabljanje de-
lavcev za varno delo, ocenjevanje tveganj na delovnem mestu ter pri-
pravo in izvajanje ukrepov za zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo ra-
ven, izvajanje zdravstvenega varstva pri delu vključno z zagotavljanjem
zdravstvenih pregledov delavcev in imenovanjem strokovnega delavca
za zagotavljanje varnosti pri delu, predvsem pa na nenehno izboljševa-
nje varnosti in zdravja pri delu. Tudi delavci imajo na tem področju šte-
vilne dolžnosti, od spoštovanja in izvajanja ukrepov za varno in zdravo
delo, uporabe sredstev za delo skladno z namenom in navodili, uporabe
osebne varovalne opreme in varnostnih naprav do udeležbe na zdrav-
stvenih pregledih ter upoštevanja prepovedi opravljanja dela pod vpli-
vom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Vsi ukrepi, ki jih
mora delodajalec izvajati za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
morajo biti za delavce brezplačni.
Kršitve v zvezi z zagotavljanjem varnih in zdravih delovnih pogojev
lahko napoteni delavec uveljavlja pri irsd (71. člen zvzd-1), ki je usta-
novljen kot organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne za-
deve in enake možnosti (v nadaljevanju mdd sz). Inšpektorat opravlja
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolek-
63
