Page 76 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 76
5 Napotovanje v praksi

stavnik socialnih partnerjev, predstavniki delodajalskih združenj) je po-
udarilo, da čeprav podjetja tovrstne finančne obveznosti izpolnjujejo,
delavci niso obveščeni o svojih pravicah v zvezi s skladom bua k – zato
pravic ne uveljavljajo.

Pravice lahko zahtevajo zaposleni sami ali v njihovem imenu delo-
dajalci, vendar te praviloma ostanejo neizkoriščene. Eden od razlogov
je, kot smo že omenili, neobveščenost delavcev oziroma nepoznavanje
načina uveljavljanja pravic. V nekaterih primerih celo delodajalci niso
dovolj obveščeni o bua k-u, da bi svoje delavce spodbujali k uveljavlja-
nju izplačil, do katerih so slednji upravičeni. Po drugi strani pa, kot so
povedali naši sogovorniki, podjetja včasih ne uveljavljajo zahtevkov v
imenu svojih zaposlenih (niti zaposlenih ne spodbujajo, da to storijo
sami), ker ne želijo tvegati temeljitejšega nadzora svojih podjetij – najsi
bo to v ciljni državi ali v Sloveniji. Podobno velja, ko podjetja napotujejo
v druge evropske države in so dolžna prispevati v različne sklade (npr.
Soka-Bau v Nemčiji). Eden od sogovornikov iz vrst delodajalcev je izja-
vil, da je postopek uveljavljanja sredstev iz sklada bua k prezapleten in
zelo administrativno zahteven, v postopku so imeli tudi nekatere doda-
tne stroške (prevajanje), zato so sklenili, da se teh sredstev ne izplača
zahtevati. Predvidevamo sicer, da je ta odločitev odvisna tudi od časa
trajanja (dolžine) napotitve. Eden od naših sogovornikov (predstav-
nik sindikata) je primerjal b ua k in Soka-Bau ter izrazil mnenje, da je
nemški sklad preglednejši in hkrati za uveljavljanje zahtevka za delavce
enostavnejši. Po drugi strani pa je eden od predstavnikov delodajalcev
poudaril, da bi morali v Nemčiji najeti zastopnika, če bi želeli spošto-
vali vse predpise Soka-Bau in kasneje uveljavljati delavcem pripadajoče
pravice.

Obvladovanje lokalnega jezika je ključno za delavce, ki so napoteni
na delo v drugo državo (Hollan in Danaj 2018). Njegovo neobvladova-
nje preprečuje dostop do informacij o pravicah delavcev, predpisih in
pomoči, ki bi jo morebiti potrebovali – ti dejavniki pa »vodijo do samo-
zaznavanja kot ›outsiderja‹ v avstrijskem sistemu in do izogibanja upo-
rabe storitev (npr. zdravstvo, zavarovanje v primeru nesreče), do kate-
rih so upravičeni« (str. 27).

5.5 Institucionalni okvir
V procesu napotovanja (tako iz Slovenije kot v Slovenijo) je pristojnih
več institucij, ki jih navajamo v nadaljevanju, in podajamo kratke opise
s povezavami na relevantne spletne strani.

76
   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81