Page 80 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 80
5 Napotovanje v praksi
tudi ukvarjajo s problematiko opravljanja čezmejnih storitev in napoto-
vanja delavcev v tujino. Svojim članom nudijo podporo v obliki svetova-
nja, pravne pomoči, praktičnih napotkov in informacij v zvezi z napo-
tovanjem – tudi v obliki izdanih priročnikov oziroma na svojih spletnih
straneh.
Delavci, ki so jim v procesu napotovanja kratene pravice, lahko pri
uveljavljanju le-teh poiščejo pomoč pri sindikatih, ki nudijo pravno sve-
tovanje in posvetovanje, ali pri nevladnih organizacijah. Najpomemb-
nejši sindikat, ki zastopa napotene delavce v gradbenem sektorju, je
z s s s – s d g d, ki na ravni politike kolektivno zastopa domače in tuje
gradbene delavce, daje informacije in ponuja brezplačno pravno sve-
tovanje svojim članom. Najaktivnejša nevladna organizacija, ki se za-
vzema za zagovarjanje, zaščito, spodbujanje in razvijanje pravic delav-
cev, je Delavska svetovalnica.
5.6 Izzivi pri uveljavljanju zakonodaje
Po besedah sogovornika z z r s z ta institucija hrani dokumentacijo o
delavcih, napotenih v Slovenijo, vendar ti delavci sami redko poiščejo
njihovo pomoč oziroma se obrnejo na njih. Medinstitucionalno sodelu-
jejo z irsd pri posameznih primerih, ko (običajno) slovenski delavci na
irsd prijavljajo kršitve zakonodaje s strani delodajalca, ki jih je napotil
v tujino. Ko pa slovenski državljan, napoten v tujino, delodajalca prijavi
slovenskim nacionalnim oblastem, se pojavi dilema glede pristojnosti
slovenskih in tujih inšpektoratov.
Glede na razmeroma majhno število inšpektorjev za delo v Sloveniji
slednji kršitve preiskujejo predvsem na podlagi posameznih prijav. Ven-
dar so prijave razmeroma redke; po mnenju sogovornikov iz sindikatov
zaposleni, katerih pravice so kršene, delodajalca prijavijo le kot skrajno
sredstvo, torej zgolj če nimajo druge možnosti in ostanejo brez vsakr-
šnih finančnih sredstev.
z z z s lahko od i r s d zahteva nadzor nad delodajalcem. Glede na-
potitve delavcev iz Slovenije: če se po izdaji potrdila a 1 s strani z z z s
slovenskemu delodajalcu pojavi dvom, da delodajalec dejansko opravlja
dejavnosti v Republiki Sloveniji, zzzs od irsd zahteva nadzor nad de-
lodajalcem. Če irsd ugotovi kršitve zakona, ustrezno ukrepa, skladno
s svojimi pristojnostmi. Glede napotitve delavcev v Slovenijo pa velja
naslednje: če irsd v nadzorni funkciji ugotovi, da se storitev opravlja
kljub neizpolnjenim pogojem ali v nasprotju s podatki v potrdilu a 1,
prepove nadaljnje opravljanje storitve tujega delodajalca in o tem obve-
80
tudi ukvarjajo s problematiko opravljanja čezmejnih storitev in napoto-
vanja delavcev v tujino. Svojim članom nudijo podporo v obliki svetova-
nja, pravne pomoči, praktičnih napotkov in informacij v zvezi z napo-
tovanjem – tudi v obliki izdanih priročnikov oziroma na svojih spletnih
straneh.
Delavci, ki so jim v procesu napotovanja kratene pravice, lahko pri
uveljavljanju le-teh poiščejo pomoč pri sindikatih, ki nudijo pravno sve-
tovanje in posvetovanje, ali pri nevladnih organizacijah. Najpomemb-
nejši sindikat, ki zastopa napotene delavce v gradbenem sektorju, je
z s s s – s d g d, ki na ravni politike kolektivno zastopa domače in tuje
gradbene delavce, daje informacije in ponuja brezplačno pravno sve-
tovanje svojim članom. Najaktivnejša nevladna organizacija, ki se za-
vzema za zagovarjanje, zaščito, spodbujanje in razvijanje pravic delav-
cev, je Delavska svetovalnica.
5.6 Izzivi pri uveljavljanju zakonodaje
Po besedah sogovornika z z r s z ta institucija hrani dokumentacijo o
delavcih, napotenih v Slovenijo, vendar ti delavci sami redko poiščejo
njihovo pomoč oziroma se obrnejo na njih. Medinstitucionalno sodelu-
jejo z irsd pri posameznih primerih, ko (običajno) slovenski delavci na
irsd prijavljajo kršitve zakonodaje s strani delodajalca, ki jih je napotil
v tujino. Ko pa slovenski državljan, napoten v tujino, delodajalca prijavi
slovenskim nacionalnim oblastem, se pojavi dilema glede pristojnosti
slovenskih in tujih inšpektoratov.
Glede na razmeroma majhno število inšpektorjev za delo v Sloveniji
slednji kršitve preiskujejo predvsem na podlagi posameznih prijav. Ven-
dar so prijave razmeroma redke; po mnenju sogovornikov iz sindikatov
zaposleni, katerih pravice so kršene, delodajalca prijavijo le kot skrajno
sredstvo, torej zgolj če nimajo druge možnosti in ostanejo brez vsakr-
šnih finančnih sredstev.
z z z s lahko od i r s d zahteva nadzor nad delodajalcem. Glede na-
potitve delavcev iz Slovenije: če se po izdaji potrdila a 1 s strani z z z s
slovenskemu delodajalcu pojavi dvom, da delodajalec dejansko opravlja
dejavnosti v Republiki Sloveniji, zzzs od irsd zahteva nadzor nad de-
lodajalcem. Če irsd ugotovi kršitve zakona, ustrezno ukrepa, skladno
s svojimi pristojnostmi. Glede napotitve delavcev v Slovenijo pa velja
naslednje: če irsd v nadzorni funkciji ugotovi, da se storitev opravlja
kljub neizpolnjenim pogojem ali v nasprotju s podatki v potrdilu a 1,
prepove nadaljnje opravljanje storitve tujega delodajalca in o tem obve-
80
