Page 87 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 87
Slovenski delodajalci in napotovanje 5.7
memb slovenske zakonodaje – skrbelo jih je, da bo postopek napotitve
zapletenejši in bolj birokratiziran, kar se, kot so trdili, zgodi vsakič ob
sprejetju nove zakonodaje. Izrazili so potrebo po poenotenju in poeno-
stavitvi postopkov ter predpisov. Čeprav se jim je zdela ideja evropskega
spletnega mesta s ključnimi informacijami o napotovanju v različne dr-
žave obetavna, je po njihovem mnenju smiselneje več napora nameniti
v odpravo birokratskih ovir.
Kot že omenjeno, morajo delodajalci pogosto poiskati pomoč spe-
cializiranih strokovnjakov v ciljnih državah, da bi uredili formalni po-
stopek napotitve. Kot je povedal sogovornik iz transportne panoge, so
delodajalci v nekaterih ciljnih državah celo dolžni imeti predstavnika –
npr. v Italiji in Franciji. Drugi sogovornik je omenil, da imajo predstav-
nike v večini držav, v katere napotujejo svoje zaposlene; tako postopek
napotitve poteka nemoteno in so, kar je najpomembneje, izpolnjene vse
zakonske in druge zahteve države napotitve.
Več naših sogovornikov je poudarilo težave, s katerimi se srečujejo
pri določanju urne postavke za ciljno državo in panogo.
Kot je poudaril predstavnik združenja delodajalcev, je pridobivanje
določenih informacij v Sloveniji lahko tudi za njih (ko pomagajo tu-
jim podjetjem pri pridobivanju določenih informacij glede napotova-
nja) dolgotrajen proces, v katerem se srečujejo s težavami pri doseganju
prave institucije in prave osebe znotraj te institucije.
Evidenca delovnih ur in različna zakonodaja
Kot poročajo številni sogovorniki (ne le predstavniki delodajalcev), je
ena največjih težav, s katero se delodajalci srečujejo pri napotovanju
svojih delavcev, izpolnjevanje različnih nacionalnih predpisov glede do-
voljenega obsega delovnih ur. To je, kot je zatrdil predstavnik deloda-
jalca (in hkrati tudi predstavnik združenja delodajalcev), za delodajalca
pogosto največja težava ob napotovanju. V državah eu se lahko maksi-
malni tedenski delovni čas bistveno razlikuje. Npr., v Nemčiji lahko ma-
ksimalni tedenski delovnik doseže 60 ur, medtem ko je ta v Sloveniji v
splošnem 48 ur – in v Sloveniji ni pravne podlage, da bi delodajalec lahko
legalno poročal o 60 (zakonito) opravljenih delovnih urah v Nemčiji. De-
lodajalcem lahko te razlike povzročajo težave pri poročanju o delovnem
času svojih zaposlenih ali v primeru nadzora. Intervjuvana oseba je opi-
sala primer, v katerem je inšpekcijski organ ugotovil, da mora napoteni
delavec v tujini delati skladno s slovensko zakonodajo, vendar temu,
kot so navedli tudi drugi intervjuvanci, v praksi ni mogoče slediti. Kot
87
memb slovenske zakonodaje – skrbelo jih je, da bo postopek napotitve
zapletenejši in bolj birokratiziran, kar se, kot so trdili, zgodi vsakič ob
sprejetju nove zakonodaje. Izrazili so potrebo po poenotenju in poeno-
stavitvi postopkov ter predpisov. Čeprav se jim je zdela ideja evropskega
spletnega mesta s ključnimi informacijami o napotovanju v različne dr-
žave obetavna, je po njihovem mnenju smiselneje več napora nameniti
v odpravo birokratskih ovir.
Kot že omenjeno, morajo delodajalci pogosto poiskati pomoč spe-
cializiranih strokovnjakov v ciljnih državah, da bi uredili formalni po-
stopek napotitve. Kot je povedal sogovornik iz transportne panoge, so
delodajalci v nekaterih ciljnih državah celo dolžni imeti predstavnika –
npr. v Italiji in Franciji. Drugi sogovornik je omenil, da imajo predstav-
nike v večini držav, v katere napotujejo svoje zaposlene; tako postopek
napotitve poteka nemoteno in so, kar je najpomembneje, izpolnjene vse
zakonske in druge zahteve države napotitve.
Več naših sogovornikov je poudarilo težave, s katerimi se srečujejo
pri določanju urne postavke za ciljno državo in panogo.
Kot je poudaril predstavnik združenja delodajalcev, je pridobivanje
določenih informacij v Sloveniji lahko tudi za njih (ko pomagajo tu-
jim podjetjem pri pridobivanju določenih informacij glede napotova-
nja) dolgotrajen proces, v katerem se srečujejo s težavami pri doseganju
prave institucije in prave osebe znotraj te institucije.
Evidenca delovnih ur in različna zakonodaja
Kot poročajo številni sogovorniki (ne le predstavniki delodajalcev), je
ena največjih težav, s katero se delodajalci srečujejo pri napotovanju
svojih delavcev, izpolnjevanje različnih nacionalnih predpisov glede do-
voljenega obsega delovnih ur. To je, kot je zatrdil predstavnik deloda-
jalca (in hkrati tudi predstavnik združenja delodajalcev), za delodajalca
pogosto največja težava ob napotovanju. V državah eu se lahko maksi-
malni tedenski delovni čas bistveno razlikuje. Npr., v Nemčiji lahko ma-
ksimalni tedenski delovnik doseže 60 ur, medtem ko je ta v Sloveniji v
splošnem 48 ur – in v Sloveniji ni pravne podlage, da bi delodajalec lahko
legalno poročal o 60 (zakonito) opravljenih delovnih urah v Nemčiji. De-
lodajalcem lahko te razlike povzročajo težave pri poročanju o delovnem
času svojih zaposlenih ali v primeru nadzora. Intervjuvana oseba je opi-
sala primer, v katerem je inšpekcijski organ ugotovil, da mora napoteni
delavec v tujini delati skladno s slovensko zakonodajo, vendar temu,
kot so navedli tudi drugi intervjuvanci, v praksi ni mogoče slediti. Kot
87
