Page 92 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 92
5 Napotovanje v praksi
zora svoje delavce enostavno umakne iz delovnih prostorov, po koncu
nadzora pa se vrnejo na delo.
Podjetja, ki delujejo kot agencije za posredovanje začasnega dela
Kot smo že omenili in kot trdijo naši sogovorniki, mnoga slovenska
podjetja, ki napotujejo domnevno svoje delavce iz Slovenije v ostale dr-
žave članice e u, dejansko delujejo kot delodajalci, ki opravljajo dejav-
nost posredovanja dela delavcev drugim uporabnikom, čeprav niso re-
gistrirana kot takšna. Natančno število takšnih podjetij je nemogoče
določiti, toda naši sogovorniki predpostavljajo, da dobršen delež napo-
tovanj iz Slovenije ne predstavlja opravljanja storitev v tujini, temveč je
lahko opredeljeno kot »skrito« agencijsko delo.
Obvodna napotovanja s Slovaške
V zadnjih letih je opazen trend povečevanja števila napotenih državlja-
nov tretjih držav iz Slovaške v Slovenijo. Mnogokrat so lastniki podje-
tij slovenski državljani, ki poskušajo obiti nacionalno zakonodajo in/ali
profitirati (po besedah enega od naših sogovornikov) zaradi razlik v zah-
tevah glede minimalne plače in ugodnejših obdavčitev. Ta trend je bil v
glavnem prisoten v gradbenem sektorju, vendar bi bilo za relevantne za-
ključke treba pridobiti več podatkov. Čeprav smo v naši raziskavi skušali
poiskati sogovornika, ki napotuje iz Slovaške, nam tega ni uspelo nare-
diti.
Veriženje podjetij
V okviru napotitve je pomembno omeniti veriženje podjetij kot prakso,
ki omogoča izogibanje zakonodaji na področju napotitve. Nekateri de-
lodajalci podjetje registrirajo izključno z namenom zaposlovanja delav-
cev z Zahodnega Balkana in njihove napotitve neposredno v Evropo. Če
gre kaj narobe (npr. njihovo podjetje zapre inšpekcija ali za tujce ne mo-
rejo pridobiti delovnih dovoljenj, ker so kršili delovnopravne predpise),
preprosto registrirajo novo. Enako se zgodi z delodajalci, ki kršijo pra-
vice delavcev in jim je onemogočena pridobitev potrdila a 1 – preprosto
zaprejo svoje podjetje, registrirajo novo in vanj premestijo vse delavce.
V nekaterih primerih je več podjetij registriranih vnaprej (torej gre za
»podjetja na zalogo«), nato pa se delavci prezaposlujejo iz enega podje-
tja v drugo. Takoj, ko npr. podjetje A ne izpolnjuje pogojev za pridobitev
potrdila a 1, se delavci zaposlijo v podjetju B in dejavnost nadaljujejo
92
zora svoje delavce enostavno umakne iz delovnih prostorov, po koncu
nadzora pa se vrnejo na delo.
Podjetja, ki delujejo kot agencije za posredovanje začasnega dela
Kot smo že omenili in kot trdijo naši sogovorniki, mnoga slovenska
podjetja, ki napotujejo domnevno svoje delavce iz Slovenije v ostale dr-
žave članice e u, dejansko delujejo kot delodajalci, ki opravljajo dejav-
nost posredovanja dela delavcev drugim uporabnikom, čeprav niso re-
gistrirana kot takšna. Natančno število takšnih podjetij je nemogoče
določiti, toda naši sogovorniki predpostavljajo, da dobršen delež napo-
tovanj iz Slovenije ne predstavlja opravljanja storitev v tujini, temveč je
lahko opredeljeno kot »skrito« agencijsko delo.
Obvodna napotovanja s Slovaške
V zadnjih letih je opazen trend povečevanja števila napotenih državlja-
nov tretjih držav iz Slovaške v Slovenijo. Mnogokrat so lastniki podje-
tij slovenski državljani, ki poskušajo obiti nacionalno zakonodajo in/ali
profitirati (po besedah enega od naših sogovornikov) zaradi razlik v zah-
tevah glede minimalne plače in ugodnejših obdavčitev. Ta trend je bil v
glavnem prisoten v gradbenem sektorju, vendar bi bilo za relevantne za-
ključke treba pridobiti več podatkov. Čeprav smo v naši raziskavi skušali
poiskati sogovornika, ki napotuje iz Slovaške, nam tega ni uspelo nare-
diti.
Veriženje podjetij
V okviru napotitve je pomembno omeniti veriženje podjetij kot prakso,
ki omogoča izogibanje zakonodaji na področju napotitve. Nekateri de-
lodajalci podjetje registrirajo izključno z namenom zaposlovanja delav-
cev z Zahodnega Balkana in njihove napotitve neposredno v Evropo. Če
gre kaj narobe (npr. njihovo podjetje zapre inšpekcija ali za tujce ne mo-
rejo pridobiti delovnih dovoljenj, ker so kršili delovnopravne predpise),
preprosto registrirajo novo. Enako se zgodi z delodajalci, ki kršijo pra-
vice delavcev in jim je onemogočena pridobitev potrdila a 1 – preprosto
zaprejo svoje podjetje, registrirajo novo in vanj premestijo vse delavce.
V nekaterih primerih je več podjetij registriranih vnaprej (torej gre za
»podjetja na zalogo«), nato pa se delavci prezaposlujejo iz enega podje-
tja v drugo. Takoj, ko npr. podjetje A ne izpolnjuje pogojev za pridobitev
potrdila a 1, se delavci zaposlijo v podjetju B in dejavnost nadaljujejo
92
