Page 96 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 96
6 Priporočila
ličnih dokumentov v lokalne jezike (npr., Italija zahteva prevod potrdila
a 1, čeprav gre za enoten eu-obrazec). Seveda so prevodi nekaterih do-
kumentov smiselni, ne velja pa to v vseh primerih – zato predlagamo
nadaljnje usklajevanje na ravni eu, smiselno bi bilo razmisliti o poeno-
tenju postopkovnih pravil glede izdaje potrdil a 1.
Nadzor obrazcev a 1 prek q r-kode se zdi dobra praksa, ki bi jo lahko
vzpostavili na ravni eu.
6.2 Nacionalna raven
Kot so se strinjali sogovorniki iz pristojnih institucij, se zdi delodajal-
cem, ki želijo spoštovati zakon, slovenska delovna zakonodaja zelo za-
pletena in pogosto potrebujejo znatno pomoč specializiranih agencij
ali pravnih pisarn, da izpolnijo vse pogoje in zahteve v procesu napo-
tovanja. Količina in kompleksnost zakonskih zahtev pogosto onemo-
gočita, da bi se podjetje samostojno spopadlo z njimi. Kot so omenili
nekateri sogovorniki, kljub temu da postajajo informacije o napotitvi
vse izčrpnejše pa tudi dostopnejše, veliko informacij še vedno ni zajetih
oziroma enostavno dostopnih; pogosto bodo to npr. finančni (davčni)
vidiki napotovanja, tudi nekateri pravni vidiki (pred ali po napotitvi).
V raziskavi smo identificirali nekatere dobre prakse iz tujine, ki bi jih
lahko prenesli v Slovenijo in ki bi vsaj do neke mere pomagale odpraviti
to težavo. Ena takih je avstrijska spletna stran, ki ponuja zelo podrobne
informacije o napotitvi, ki so namenjene tako delodajalcem kot delav-
cem. Tudi v Sloveniji obstaja nacionalna spletna stran z informacijami
o napotitvi (https://www.napotenidelavci.si/sl/), kjer je dokaj izčrpno
popisan proces napotovanja. Vendar gre vseeno za dokaj splošne infor-
macije, delodajalci pa bi želeli tudi podrobnejše informacije o vseh vi-
dikih napotitve (davčni, finančni, pravni vidiki napotitve). Poleg tega je
ustrezna zakonodaja dostopna samo v slovenskem jeziku. Predlagamo
nadaljnji razvoj nacionalne spletne strani o napotovanju, ki bo vključe-
vala podrobnejše informacije o vseh vidikih napotovanja in zagotavljala
povezave do relevantne zakonodaje v (vsaj) angleščini.
z m is v 4. členu določa, da lahko delodajalec opravlja čezmejno sto-
ritev, če ne krši pomembnih določb delovne zakonodaje, ki se nanašajo
na pravice delavca. V primerih, ko delodajalec krši to določbo, se potr-
dilo a 1 delodajalcu ne izda. Naša raziskava kaže, da se v praksi lahko
zgodi, da se ta »kazen« naloži poštenemu delodajalcu, ki ni nameraval
kršiti zakona in je bila kršitev manjša (npr. nekaj dni zamude pri izpla-
čilu regresa za letni dopust oziroma nekaj dni zamude pri plačilu davka).
96
ličnih dokumentov v lokalne jezike (npr., Italija zahteva prevod potrdila
a 1, čeprav gre za enoten eu-obrazec). Seveda so prevodi nekaterih do-
kumentov smiselni, ne velja pa to v vseh primerih – zato predlagamo
nadaljnje usklajevanje na ravni eu, smiselno bi bilo razmisliti o poeno-
tenju postopkovnih pravil glede izdaje potrdil a 1.
Nadzor obrazcev a 1 prek q r-kode se zdi dobra praksa, ki bi jo lahko
vzpostavili na ravni eu.
6.2 Nacionalna raven
Kot so se strinjali sogovorniki iz pristojnih institucij, se zdi delodajal-
cem, ki želijo spoštovati zakon, slovenska delovna zakonodaja zelo za-
pletena in pogosto potrebujejo znatno pomoč specializiranih agencij
ali pravnih pisarn, da izpolnijo vse pogoje in zahteve v procesu napo-
tovanja. Količina in kompleksnost zakonskih zahtev pogosto onemo-
gočita, da bi se podjetje samostojno spopadlo z njimi. Kot so omenili
nekateri sogovorniki, kljub temu da postajajo informacije o napotitvi
vse izčrpnejše pa tudi dostopnejše, veliko informacij še vedno ni zajetih
oziroma enostavno dostopnih; pogosto bodo to npr. finančni (davčni)
vidiki napotovanja, tudi nekateri pravni vidiki (pred ali po napotitvi).
V raziskavi smo identificirali nekatere dobre prakse iz tujine, ki bi jih
lahko prenesli v Slovenijo in ki bi vsaj do neke mere pomagale odpraviti
to težavo. Ena takih je avstrijska spletna stran, ki ponuja zelo podrobne
informacije o napotitvi, ki so namenjene tako delodajalcem kot delav-
cem. Tudi v Sloveniji obstaja nacionalna spletna stran z informacijami
o napotitvi (https://www.napotenidelavci.si/sl/), kjer je dokaj izčrpno
popisan proces napotovanja. Vendar gre vseeno za dokaj splošne infor-
macije, delodajalci pa bi želeli tudi podrobnejše informacije o vseh vi-
dikih napotitve (davčni, finančni, pravni vidiki napotitve). Poleg tega je
ustrezna zakonodaja dostopna samo v slovenskem jeziku. Predlagamo
nadaljnji razvoj nacionalne spletne strani o napotovanju, ki bo vključe-
vala podrobnejše informacije o vseh vidikih napotovanja in zagotavljala
povezave do relevantne zakonodaje v (vsaj) angleščini.
z m is v 4. členu določa, da lahko delodajalec opravlja čezmejno sto-
ritev, če ne krši pomembnih določb delovne zakonodaje, ki se nanašajo
na pravice delavca. V primerih, ko delodajalec krši to določbo, se potr-
dilo a 1 delodajalcu ne izda. Naša raziskava kaže, da se v praksi lahko
zgodi, da se ta »kazen« naloži poštenemu delodajalcu, ki ni nameraval
kršiti zakona in je bila kršitev manjša (npr. nekaj dni zamude pri izpla-
čilu regresa za letni dopust oziroma nekaj dni zamude pri plačilu davka).
96
