Page 74 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 74
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
cirjev povzpelo iz vrst navadnih mornarjev, artileristov in infanteristov.
To ne bi bilo nič čudnega, če ne bi med njimi srečali tudi podpolkovnike.
Če torej upoštevamo manjkajoče vire in prištejemo mornarje v razmerju
6:1, kar je bilo tedaj za Slovence normalno, pridemo do števila približno
400 mornariških prostovoljcev ali poprečno 11 na leto, kar za ta prvi čas
nikakor ni malo.
Za obdobje druge administracije je važno predvsem, kako so se
Gorenjci in Korošci odzvali klicu admirala Von Dahlerupa, da bi nado-
mestili iz mornarice odpravljeni italijanski kader.9 Von Dahlerupovo po-
znani še naslednji podoficirji: Alojz Grbec iz Loke pri Mengšu, ki je bil leta 1820
poddesetnik mornariške pehote], prim. Conduitliste 1840–44 fasc. 4 [Andrej Jan-
ša iz Kranja, roj. 1798, ki je leta 1836 imenovan za desetnika morn, pehote, Andrej
Janša iz Brezij, rojen verjetno leta 1810, ki je po neznani podoficirski karieri leta
1843 postal zaupni vratar 2. reda (z drugo besedo gažist ali Marinediener)], prim.
Mgbbl. M/C 1814–1869/49 in 146, Gb. d. Marinediener 4/10 in 2/99, Gb. Mar. Off.
1820–1857/11 str. 33, Conduitliste 1867 fasc. 33, Grundbuchblätter der K. u. k.
Marine Offiziere und Beamte (nadalje: Gbbl. O. u. B.) fasc. 18/3166 [Franc Naglič,
rojen v Zgornjih Bitnjah pri Kranju, je leta 1844 imenovan za desetnika mornari-
ške pehote in leta 1850 premeščen k pripravljalnim delom pomorskega arsenala v
Pulju, penzioniran pa je bil leta 1867 kot zaupni vratar 1. reda], Gbbl. O. u. B.
18/3405, Gb. Mar. Off. 1820–1857/11 str. 25, Mgbbl. M/C 1814–1869/6 in 145 Gb.
Marinediener 13-Sa-e, Grundbuch der Marinediener 3/28 in Conduitliste 1865
fasc. 31 [Janez Svetina iz Dobrave pri Bledu je bil leta 1847 imenovan za desetnika
mornariške pehote, leta 1876 pa upokojen kot zaupni vratar 1. reda], Grundbuch
der Marinediener 2/86 in 4/39, in Conduitliste 1862 fasc. 281 [Jožef Oswald iz Že-
leč pri Bledu je leta 1848 imenovan za desetnika pomorske pehote, leta 1872 pa
upokojen kot zaupni vratar 2. reda], Mgbbl. M/C 1814–1869/42 in 59 [Vincenc
Kreutzberger iz predmestja Kranja je bil leta 1841 navaden prostak, leta 1849 pa
imenovan za podnarednika morn, pehote], Conduitliste. 1849 fasc. 8 in Mgbbl.
M/C 1814–1869/33 m 46 [Jurij Dolenc iz Loke pri Mengšu je bil leta 1847 imeno-
van za desetnika morn, pehote, leta 1850 pa premeščen med pomorske podoficir-
je], Gb. Mar. Off. 1820–1857/11 str. 31, Gbbl. Off. u. B. 14/2263, C. L. 1867 fasc. 33
in drugi ter Grundbuch der Marinediener 2/103 [Franc Poljane iz Javornika je bil
leta 1849 imenovan za poddesetnika, leta 1857 pa je bil poslan v rezervo kot de-
setnik mornariške pehote], Conduitliste 1849 fasc. 8 [Franc Burger iz Kranja je bil
leta 1848 imenovan za desetnika mornariške pehote], Mgbbl. Z/C 1812–1870/13
m 196 [in končno Ivan Megušar iz Kamnika je leta 1847 ladijski airtilerist in leta
1859 podnarednik artilerijske stroke].« Z Gorenjskega je v tem času prišlo 8 oficir-
jev in 12 podoficirjev, katerim je treba dodati še najmanj 120 prostakov in nava-
dnih mornarjev, kar bi zneslo okoli 140 prostovoljcev. Torej je z gorenjsko koroške
regije prišlo med leti 1814 in 1848 najmanj 371 mornariških prostovoljcev, kar po-
meni nekaj več kot 10 na leto. Vse to po znanih virih.
9 Admiral von Dahlerup opisuje, kako je prišel do novega mornariškega kadra. Od
feldmaršallajtnanta Gyulaia je zahteval 16.000 novih mornarjev. Ko ga je le-ta
vprašal, od kod naj jih vzame, je s šestilom narisal krog okoli Trsta. Krog je vsebo-
val ves goriško-tržaški Kras, Vipavsko dolino, Brda, del Soške doline, Pivško in ve-
74
cirjev povzpelo iz vrst navadnih mornarjev, artileristov in infanteristov.
To ne bi bilo nič čudnega, če ne bi med njimi srečali tudi podpolkovnike.
Če torej upoštevamo manjkajoče vire in prištejemo mornarje v razmerju
6:1, kar je bilo tedaj za Slovence normalno, pridemo do števila približno
400 mornariških prostovoljcev ali poprečno 11 na leto, kar za ta prvi čas
nikakor ni malo.
Za obdobje druge administracije je važno predvsem, kako so se
Gorenjci in Korošci odzvali klicu admirala Von Dahlerupa, da bi nado-
mestili iz mornarice odpravljeni italijanski kader.9 Von Dahlerupovo po-
znani še naslednji podoficirji: Alojz Grbec iz Loke pri Mengšu, ki je bil leta 1820
poddesetnik mornariške pehote], prim. Conduitliste 1840–44 fasc. 4 [Andrej Jan-
ša iz Kranja, roj. 1798, ki je leta 1836 imenovan za desetnika morn, pehote, Andrej
Janša iz Brezij, rojen verjetno leta 1810, ki je po neznani podoficirski karieri leta
1843 postal zaupni vratar 2. reda (z drugo besedo gažist ali Marinediener)], prim.
Mgbbl. M/C 1814–1869/49 in 146, Gb. d. Marinediener 4/10 in 2/99, Gb. Mar. Off.
1820–1857/11 str. 33, Conduitliste 1867 fasc. 33, Grundbuchblätter der K. u. k.
Marine Offiziere und Beamte (nadalje: Gbbl. O. u. B.) fasc. 18/3166 [Franc Naglič,
rojen v Zgornjih Bitnjah pri Kranju, je leta 1844 imenovan za desetnika mornari-
ške pehote in leta 1850 premeščen k pripravljalnim delom pomorskega arsenala v
Pulju, penzioniran pa je bil leta 1867 kot zaupni vratar 1. reda], Gbbl. O. u. B.
18/3405, Gb. Mar. Off. 1820–1857/11 str. 25, Mgbbl. M/C 1814–1869/6 in 145 Gb.
Marinediener 13-Sa-e, Grundbuch der Marinediener 3/28 in Conduitliste 1865
fasc. 31 [Janez Svetina iz Dobrave pri Bledu je bil leta 1847 imenovan za desetnika
mornariške pehote, leta 1876 pa upokojen kot zaupni vratar 1. reda], Grundbuch
der Marinediener 2/86 in 4/39, in Conduitliste 1862 fasc. 281 [Jožef Oswald iz Že-
leč pri Bledu je leta 1848 imenovan za desetnika pomorske pehote, leta 1872 pa
upokojen kot zaupni vratar 2. reda], Mgbbl. M/C 1814–1869/42 in 59 [Vincenc
Kreutzberger iz predmestja Kranja je bil leta 1841 navaden prostak, leta 1849 pa
imenovan za podnarednika morn, pehote], Conduitliste. 1849 fasc. 8 in Mgbbl.
M/C 1814–1869/33 m 46 [Jurij Dolenc iz Loke pri Mengšu je bil leta 1847 imeno-
van za desetnika morn, pehote, leta 1850 pa premeščen med pomorske podoficir-
je], Gb. Mar. Off. 1820–1857/11 str. 31, Gbbl. Off. u. B. 14/2263, C. L. 1867 fasc. 33
in drugi ter Grundbuch der Marinediener 2/103 [Franc Poljane iz Javornika je bil
leta 1849 imenovan za poddesetnika, leta 1857 pa je bil poslan v rezervo kot de-
setnik mornariške pehote], Conduitliste 1849 fasc. 8 [Franc Burger iz Kranja je bil
leta 1848 imenovan za desetnika mornariške pehote], Mgbbl. Z/C 1812–1870/13
m 196 [in končno Ivan Megušar iz Kamnika je leta 1847 ladijski airtilerist in leta
1859 podnarednik artilerijske stroke].« Z Gorenjskega je v tem času prišlo 8 oficir-
jev in 12 podoficirjev, katerim je treba dodati še najmanj 120 prostakov in nava-
dnih mornarjev, kar bi zneslo okoli 140 prostovoljcev. Torej je z gorenjsko koroške
regije prišlo med leti 1814 in 1848 najmanj 371 mornariških prostovoljcev, kar po-
meni nekaj več kot 10 na leto. Vse to po znanih virih.
9 Admiral von Dahlerup opisuje, kako je prišel do novega mornariškega kadra. Od
feldmaršallajtnanta Gyulaia je zahteval 16.000 novih mornarjev. Ko ga je le-ta
vprašal, od kod naj jih vzame, je s šestilom narisal krog okoli Trsta. Krog je vsebo-
val ves goriško-tržaški Kras, Vipavsko dolino, Brda, del Soške doline, Pivško in ve-
74
