Page 69 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače
pri rekrutiranju pomorskega kadra
v preteklosti (1812–1918)
Na mednarodnem simpoziju Mogersdorf-Modinci leta 1977 v Radencih
sem opozoril na problem furmanstva kot faktorja za razvoj pomorskega
kadra stare Avstrije. Problem sem omejil na Štajersko kot deželo, ki je naj-
bolj oddaljena od morja in od koder ne bi pričakovali toliko pomorskega
kadra, kolikor ga v resnici srečujemo v obstoječih in slutimo v izgubljenih
virih.1 V razpravi sem dokazal, da so imele veliko vlogo pri odhodu mladi-
ne v mornarico magistralne in druge glavne ceste, kjer so se vsakodnev-
no gibali furmani na svojih poteh do Trsta in drugih pomorskih mest ter
od tam na Dunaj in v druga večja avstrijska, a tudi ogrska in hrvaška mes-
ta. Novejši študij razširja to problematiko na vse slovenske magistralne
in glavne ceste. Pri tem se pa jasno kaže, da je naj večji vpliv za odhod v
mornarico pripisati tako imenovanemu slovenskemu prometnemu kri-
žu, tj. cesti, ki iz Trsta pelje preko naših dežel na Dunaj, in cesti, ki pelje
iz Šentvida ob Glini in Celovca preko Ljubljane in Novega mesta v Zagreb.
Iz tega križa sem trenutno izločil gorenjski del. Ker pa se ceste za
Koroško cepijo na tri prelaze in ker se je pokazalo, da so važne tudi dru-
ge ceste, sem se odločil na kratko obdelati prometno mrežo, ki jo v naslo-
vu imenujem gorenjsko-koroško prometno pahljačo. Vprašanje nastane,
kakšne zveze imajo te ceste s pomorskim kadrom. Zato naj na kratko po-
novim, da je v središču avstrijske države še danes v veljavi rek, da je »treba
dobre mornarje iskati v hribih«. Pod terminom »hribi« sicer ne razumemo
gora, temveč globoko zaledje. Toda zakaj ne bi ta rek veljal tudi za hribovi-
ti Gorenjsko in Koroško? Odgovor pregledanih personalnih virov je v tem
pogledu nedvoumno potrdil stari avstrijski mornariški rek.
Zaradi tega naj uvodoma na kratko podam nekoliko pregleda, od
kod so se rekrutirali naši pomorščaki in koliko jih je bilo. Personalni viri
Vojnega arhiva na Dunaju dokazujejo, da so slovenske dežele v obravna-
vanem času dale v vojno pomorstvo okoli 45.000 ljudi. (Pri tem pa naj po-
udarim, da je bilo mnogo personalnih virov izgubljenih.) Približno polo-
vica naših pomorščakov je izhajala iz Trsta in neposredne okolice ter z
območja, ki ga danes ponesrečeno imenujemo obalno območje. Ostane
1 Pahor 1978. Vsi imenovani viri so iz Vojnega arhiva na Dunaju. Oddelek K. u. k.
Marine Archiv Personal acten.
69
pri rekrutiranju pomorskega kadra
v preteklosti (1812–1918)
Na mednarodnem simpoziju Mogersdorf-Modinci leta 1977 v Radencih
sem opozoril na problem furmanstva kot faktorja za razvoj pomorskega
kadra stare Avstrije. Problem sem omejil na Štajersko kot deželo, ki je naj-
bolj oddaljena od morja in od koder ne bi pričakovali toliko pomorskega
kadra, kolikor ga v resnici srečujemo v obstoječih in slutimo v izgubljenih
virih.1 V razpravi sem dokazal, da so imele veliko vlogo pri odhodu mladi-
ne v mornarico magistralne in druge glavne ceste, kjer so se vsakodnev-
no gibali furmani na svojih poteh do Trsta in drugih pomorskih mest ter
od tam na Dunaj in v druga večja avstrijska, a tudi ogrska in hrvaška mes-
ta. Novejši študij razširja to problematiko na vse slovenske magistralne
in glavne ceste. Pri tem se pa jasno kaže, da je naj večji vpliv za odhod v
mornarico pripisati tako imenovanemu slovenskemu prometnemu kri-
žu, tj. cesti, ki iz Trsta pelje preko naših dežel na Dunaj, in cesti, ki pelje
iz Šentvida ob Glini in Celovca preko Ljubljane in Novega mesta v Zagreb.
Iz tega križa sem trenutno izločil gorenjski del. Ker pa se ceste za
Koroško cepijo na tri prelaze in ker se je pokazalo, da so važne tudi dru-
ge ceste, sem se odločil na kratko obdelati prometno mrežo, ki jo v naslo-
vu imenujem gorenjsko-koroško prometno pahljačo. Vprašanje nastane,
kakšne zveze imajo te ceste s pomorskim kadrom. Zato naj na kratko po-
novim, da je v središču avstrijske države še danes v veljavi rek, da je »treba
dobre mornarje iskati v hribih«. Pod terminom »hribi« sicer ne razumemo
gora, temveč globoko zaledje. Toda zakaj ne bi ta rek veljal tudi za hribovi-
ti Gorenjsko in Koroško? Odgovor pregledanih personalnih virov je v tem
pogledu nedvoumno potrdil stari avstrijski mornariški rek.
Zaradi tega naj uvodoma na kratko podam nekoliko pregleda, od
kod so se rekrutirali naši pomorščaki in koliko jih je bilo. Personalni viri
Vojnega arhiva na Dunaju dokazujejo, da so slovenske dežele v obravna-
vanem času dale v vojno pomorstvo okoli 45.000 ljudi. (Pri tem pa naj po-
udarim, da je bilo mnogo personalnih virov izgubljenih.) Približno polo-
vica naših pomorščakov je izhajala iz Trsta in neposredne okolice ter z
območja, ki ga danes ponesrečeno imenujemo obalno območje. Ostane
1 Pahor 1978. Vsi imenovani viri so iz Vojnega arhiva na Dunaju. Oddelek K. u. k.
Marine Archiv Personal acten.
69
