Page 70 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
jih pa še vedno približno 21.000 do 22.000, ki so izšli iz globljega zaled-
ja, tj. z Goriške in Tolminske, s Cerkljanskega in Pivškega, iz Kranjske in
Štajerske, a tudi iz Koroške. Kakor prva, tudi ta številka ni popolnoma za-
nesljiva zaradi nepopolnosti virov. Najbrž bo treba številke revidirati, kar
bo slovensko udeležbo v vojnem pomorstvu znatno povečalo.
Avstrijsko mornariško zgodovino 19. stoletja je treba – glede pomor-
skega kadra – ločiti na pet razdobij, ki ustrezajo petim glavnim admini-
strativnim in kadrovskim reformam, ki so bile izvedene med leti 1812 in
1903.
1. Avstrijska mornarica je še v dobi trajanja napoleonskih vojn
sprejela beneški način vodenja personalnega gradiva. To je tra-
jalo do leta 1848, ko so se Benetke uprle cesarstvu in zajele po-
lovico mornarice s štabom vred. Poleg glavne ali temeljne knji-
ge so za oficirje obstajali še temeljni listi, kjer so zapisovali vse
glavne podatke prizadetih. Za moštvo in podoficirje so obstajali
le temeljni listi. Sprememba je bila v tem, da so formularjem do-
dali nekaj rubrik, med katerimi tudi rubriko o domovinski pri-
padnosti in znanju jezikov.2 Te pa ni bilo obvezno izpolniti.
2. Leta 1849 je danski admiral v avstrijski službi Hans Birch von
Dahlerup, ki je iz mornarice odpravil večino italijanskega kadra
in odkril vrednost »kranjskih« mornarjev, uvedel novo admini-
stracijo. Več prostora je pustil za napredovanje v službi, preme-
stitve in za letne ocene oficirjev in podoficirjev.3
3. Von Dahlerupovo administracijo je reformiral in dopolnil
Mariborčan admiral Tegetthoff, ki je med letoma 1866 in 1868
opazil določeno zmedo v personalni administraciji. Novi for-
mularji imajo obvezno jezikovno rubriko, pri čemer se je za
Slovence uveljavilo načelo, da so svoj »kranjski«, »ilirski«, »vin-
2 ÖStA, KA, »Manschaftgrundsbuchblätter 1. serija [se deli na nekaj nebistvenih
pododdelkov. Personalni listi so urejeni po abecedi in gredo od konca Napoleono-
vih vojn do leta 1848. Dokumenti so večinoma v italijanščini. »Matricole« so še
precej preproste. Večinoma imamo opravka s severnimi Italijani, s pripadniki pa-
peške države, Krfani in tako imenovanimi Albanci, tj. prebivalci vzhodne jadran-
ske obale od polotoka Pelješca preko Boke Kotorske vse do Drača. Skrajšano Mgbbl.
z navedbo fascikla in št. dokumenta].«
3 ÖStA, KA, »Manschaftgrundsbuchblätter 1. serija 1849–1868 [Dokumenti so de-
loma prineseni iz prve serije, deloma prepisani in deloma na novo napisani. Novi
so tisti, katerih rekrutacija začne z marcem in aprilom leta 1849, ko je komando
mornarice prevzel Dahlerup. Tudi ta del serije je urejen po abecedi in obsega doku-
mente od 1849 do 1867. Skrajšano Mgbbl. z navedbo fascikla in številke lista].«
70
jih pa še vedno približno 21.000 do 22.000, ki so izšli iz globljega zaled-
ja, tj. z Goriške in Tolminske, s Cerkljanskega in Pivškega, iz Kranjske in
Štajerske, a tudi iz Koroške. Kakor prva, tudi ta številka ni popolnoma za-
nesljiva zaradi nepopolnosti virov. Najbrž bo treba številke revidirati, kar
bo slovensko udeležbo v vojnem pomorstvu znatno povečalo.
Avstrijsko mornariško zgodovino 19. stoletja je treba – glede pomor-
skega kadra – ločiti na pet razdobij, ki ustrezajo petim glavnim admini-
strativnim in kadrovskim reformam, ki so bile izvedene med leti 1812 in
1903.
1. Avstrijska mornarica je še v dobi trajanja napoleonskih vojn
sprejela beneški način vodenja personalnega gradiva. To je tra-
jalo do leta 1848, ko so se Benetke uprle cesarstvu in zajele po-
lovico mornarice s štabom vred. Poleg glavne ali temeljne knji-
ge so za oficirje obstajali še temeljni listi, kjer so zapisovali vse
glavne podatke prizadetih. Za moštvo in podoficirje so obstajali
le temeljni listi. Sprememba je bila v tem, da so formularjem do-
dali nekaj rubrik, med katerimi tudi rubriko o domovinski pri-
padnosti in znanju jezikov.2 Te pa ni bilo obvezno izpolniti.
2. Leta 1849 je danski admiral v avstrijski službi Hans Birch von
Dahlerup, ki je iz mornarice odpravil večino italijanskega kadra
in odkril vrednost »kranjskih« mornarjev, uvedel novo admini-
stracijo. Več prostora je pustil za napredovanje v službi, preme-
stitve in za letne ocene oficirjev in podoficirjev.3
3. Von Dahlerupovo administracijo je reformiral in dopolnil
Mariborčan admiral Tegetthoff, ki je med letoma 1866 in 1868
opazil določeno zmedo v personalni administraciji. Novi for-
mularji imajo obvezno jezikovno rubriko, pri čemer se je za
Slovence uveljavilo načelo, da so svoj »kranjski«, »ilirski«, »vin-
2 ÖStA, KA, »Manschaftgrundsbuchblätter 1. serija [se deli na nekaj nebistvenih
pododdelkov. Personalni listi so urejeni po abecedi in gredo od konca Napoleono-
vih vojn do leta 1848. Dokumenti so večinoma v italijanščini. »Matricole« so še
precej preproste. Večinoma imamo opravka s severnimi Italijani, s pripadniki pa-
peške države, Krfani in tako imenovanimi Albanci, tj. prebivalci vzhodne jadran-
ske obale od polotoka Pelješca preko Boke Kotorske vse do Drača. Skrajšano Mgbbl.
z navedbo fascikla in št. dokumenta].«
3 ÖStA, KA, »Manschaftgrundsbuchblätter 1. serija 1849–1868 [Dokumenti so de-
loma prineseni iz prve serije, deloma prepisani in deloma na novo napisani. Novi
so tisti, katerih rekrutacija začne z marcem in aprilom leta 1849, ko je komando
mornarice prevzel Dahlerup. Tudi ta del serije je urejen po abecedi in obsega doku-
mente od 1849 do 1867. Skrajšano Mgbbl. z navedbo fascikla in številke lista].«
70
