Page 32 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
nje

Spanje ima pomemben vpliv na mladostnikove miselne sposobnosti, fizično aktivnost
in zdravje (Palagini in Rosenlicht, 2011). Za obdobje mladostništva so značilne spremem-
be na področju spanja, ki sovpadajo z razvojem možganov tem obdobju (Colrain in Ba-
ker, 2011). Kljub pričakovanim spremembam v spanju in spalnih navadah, ali delno celo
zaradi teh sprememb, so mladostniki ranljivi za motnje spanja, ki se kažejo predvsem v
nezadostni količini spanja.

Mladostniki, ki poročajo o znižani količini spanja, se pogosteje soočajo s čustvenimi teža-
vami; poročajo o izrazitejših občutkih tesnobe, spopadajo se s povišano depresivno simp-
tomatiko in pogosteje razmišljajo o samomoru.

Spalna higiena, ki vsebuje zadostno količino spanja, reden čas za spanje, neuporabo mo-
bilnih in drugih naprav v postelji ter spanje v temnem in zračnem prostoru, je lahko po-
membna pri preprečevanju razvoja težav v duševnem zdravju oziroma pri njihovi omilitvi,
v kolikor so težave prisotne.

Ustrahovanje

Ustrahovanje je vrsta medosebnega nasilja, ki ga lahko razumemo kot ponavljajočo
in večkratno neželeno izpostavljenost agresivnemu vedenju s strani ene ali več oseb. Po-
datki SEYLE študije (Barzilay idr., 2017) kažejo, da fizično ustrahovanje doživlja okoli 9,4 %
mladostnikov, verbalno 36,1 % mladostnikov, odnosno pa 33 % mladostnikov. Glede na
obliko nasilja se pojavljajo določene razlike med spoloma, saj se fizično in verbalno ustra-
hovanje pogosteje pojavlja med fanti, medtem ko je med dekleti pogostejše odnosno ustra-
hovanje (Barzilay idr., 2017).

Izkušnja ustrahovanja ima negativne posledice za duševno zdravje mladostnikov, povezu-
je se z depresijo, tesnobo, socialnim umikom in samomorilnimi mislimi ter samomorilnim
in samopoškodovalnim vedenjem (Arseneault, 2017; Barzilay idr., 2017). Mladostniki, ki so
žrtve ustrahovanja, lahko občutke ponižanja in jeze ponotranjijo ter usmerijo proti sebi,
kar poveča njihovo tveganje za samomorilno in samopoškodovalno vedenje (Turner idr.,
2012). Poleg tega lahko mladostniki z izkušnjo ustrahovanja čutijo, da v določeni (vrstni-
ški ali drugi) skupini, niso sprejeti, kar lahko vodi v občutke zavrnitve in osamljenosti, ti
pa so eni izmed pomembnih napovednikov samomorilnih teženj ter samomorilnega in sa-
mopoškodovalnega vedenja (Barzilay idr., 2015). Socialna opora, ki jo imajo ustrahovani
mladostniki, lahko bistveno zmanjša negativne učinke ustrahovanja (Barzilay idr., 2017),
saj ustrahovanim mladostnikom okrepi občutek pripadnosti ter jih opolnomoči pri aktivnem
soočanju z nastalo situacijo (Davidson in Demaray, 2007).

Tveganju za samomorilno vedenje niso izpostavljene le žrtve medvrstniškega nasilja, am-
pak tudi mladostniki, ki ustrahujejo druge (Espelage in Holt, 2013).

30
   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37