Page 28 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

LAVJE 2
Dejavniki tveganja in varovalni
dejavniki povezani s samomorilnim
vedenjem mladostnikov

Nina Krohne, Hojka Gregorič Kumperščak, Vita Poštuvan
Ključne besede: dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, težave v duševnem zdravju,
tvegana vedenja, mediji, telesna aktivnost, kultura

UVOD
Posameznikovo tveganje za samomorilno vedenje opredeljuje unikaten preplet
dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov, v kombinaciji s trenutnimi življenjskimi
okoliščinami oziroma stresorji. Posamezni dejavniki tveganja oz. varovalni dejavniki
niso enakovredni – določeni imajo lahko na posameznika večji vpliv kot drugi, kar
odpira potrebo po individualiziranih pristopih ukrepanja.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja vključujejo različne življenjske okoliščine ter demografske in druge zna-
čilnosti posameznika, njegovih medosebnih odnosov in okolja, ki višajo posameznikovo
tveganje za samomorilno vedenje. Prisotnost določenih dejavnikov tveganja pri mladostni-
ku ne pomeni nujno, da takšen posameznik razmišlja o samomoru, vendar je za uspešno
preprečevanje potrebno preveriti ogroženost. Praviloma je tveganje za samomorilno ve­
denje višje pri tistih mladostnikih, pri katerih je prisotnih več dejavnikov tveganja in manj
varovalnih dejavnikov. V poglavju izpostavljamo specifične dejavnike pri mladostnikih,
ki so bili prepoznani v mednarodni študiji SEYLE (Wasserman idr., 2010), ki je potekala
v Sloveniji in drugih evropskih državah.

26