Page 31 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
obno kot uživanje alkohola, je tudi kajenje eno izmed vedenj, ki mladostnikom daje
občutek vključitve v družbo, hkrati pa gre za enega izmed manj konstruktivnih načinov ču-
stvene regulacije in spoprijemanja s stresom (Nichter idr., 2007).
Marihuana
Med tvegana vedenja v mladostništvu sodi tudi uživanje nedovoljenih substanc, med ka-
terimi se najpogosteje pojavlja marihuana. V Sloveniji jo je poskusil približno vsak peti
15-letnik (17,8 %) ter skoraj vsak drugi 17-letnik (42,4 %), kar vsak peti 17-letnik (19,7 %)
pa poroča, da je marihuano užival v zadnjih 30 dneh (Jeriček Klanček idr., 2015).
Zloraba psihoaktivnih substanc ter uporaba marihuane se pri mladostnikih konsistentno
izkazujeta kot pomembni spremljevalki težav v duševnem zdravju (Rey idr., 2002) in po-
sledično pomemben napovednik vključitve v nadaljnjo psihiatrično obravnavo (Kaess idr.,
2014). Mladostniki, ki posegajo po prepovedanih substancah, izkazujejo večjo samomoril-
no ogroženost, pri čemer je povezava izrazitejša pri dekletih (Brunner idr., 2014).
Internet in mediji
Povezava med uporabo interneta in samopoškodovalnim oziroma samomorilnim vedenjem
je kompleksna, sestavljajo jo tako pozitivni kot negativni vidiki. Problematična je predvsem
patološka raba interneta, ki se je poslužuje okoli 5,2 % fantov in 3,8 % deklet (Wasserman
idr., 2010), saj se povezuje z negativnimi kazalniki duševnega zdravja (anksiozne in de-
presivne motnje), vključno s povišanim tveganjem za samopoškodovalno in samomorilno
vedenje (Kaess idr., 2016; Marchant idr., 2017; Strittmatter idr., 2015).
Številne vsebine, ki prikazujejo grafične in druge prikaze metod samopoškodovalnega
ter samomorilnega vedenja oziroma takšno vedenje poveličujejo, ranljivim mladostnikom
pošiljajo sporočilo, da je takšno vedenje ustrezno ter jih tako dodatno spodbujajo k takšne-
mu vedenju (Marchant idr., 2017). Tovrsten vpliv medijev na povečanje samomorilnega ve-
denja so potrdile številne raziskave, suicidologi pa ga opisujejo kot Wertherjev učinek (Si-
sask in Värnik 2012).
Poleg jasnega negativnega vpliva, pa lahko različni spletni forumi, družbena omrežja in raz-
lične spletne strani mladostnikom predstavljajo platformo za deljenje stisk, povezovanje
z drugimi in iskanje informacij o psihološki pomoči ter reševanju stisk (Marchant idr., 2017).
Zato je pomembno, da mladostniki poznajo ustrezne spletne strani in druge aplikacije,
na katere se lahko obrnejo, da pridobijo kakovostne in verodostojne informacije za reše
vanje svoje stiske.
29
občutek vključitve v družbo, hkrati pa gre za enega izmed manj konstruktivnih načinov ču-
stvene regulacije in spoprijemanja s stresom (Nichter idr., 2007).
Marihuana
Med tvegana vedenja v mladostništvu sodi tudi uživanje nedovoljenih substanc, med ka-
terimi se najpogosteje pojavlja marihuana. V Sloveniji jo je poskusil približno vsak peti
15-letnik (17,8 %) ter skoraj vsak drugi 17-letnik (42,4 %), kar vsak peti 17-letnik (19,7 %)
pa poroča, da je marihuano užival v zadnjih 30 dneh (Jeriček Klanček idr., 2015).
Zloraba psihoaktivnih substanc ter uporaba marihuane se pri mladostnikih konsistentno
izkazujeta kot pomembni spremljevalki težav v duševnem zdravju (Rey idr., 2002) in po-
sledično pomemben napovednik vključitve v nadaljnjo psihiatrično obravnavo (Kaess idr.,
2014). Mladostniki, ki posegajo po prepovedanih substancah, izkazujejo večjo samomoril-
no ogroženost, pri čemer je povezava izrazitejša pri dekletih (Brunner idr., 2014).
Internet in mediji
Povezava med uporabo interneta in samopoškodovalnim oziroma samomorilnim vedenjem
je kompleksna, sestavljajo jo tako pozitivni kot negativni vidiki. Problematična je predvsem
patološka raba interneta, ki se je poslužuje okoli 5,2 % fantov in 3,8 % deklet (Wasserman
idr., 2010), saj se povezuje z negativnimi kazalniki duševnega zdravja (anksiozne in de-
presivne motnje), vključno s povišanim tveganjem za samopoškodovalno in samomorilno
vedenje (Kaess idr., 2016; Marchant idr., 2017; Strittmatter idr., 2015).
Številne vsebine, ki prikazujejo grafične in druge prikaze metod samopoškodovalnega
ter samomorilnega vedenja oziroma takšno vedenje poveličujejo, ranljivim mladostnikom
pošiljajo sporočilo, da je takšno vedenje ustrezno ter jih tako dodatno spodbujajo k takšne-
mu vedenju (Marchant idr., 2017). Tovrsten vpliv medijev na povečanje samomorilnega ve-
denja so potrdile številne raziskave, suicidologi pa ga opisujejo kot Wertherjev učinek (Si-
sask in Värnik 2012).
Poleg jasnega negativnega vpliva, pa lahko različni spletni forumi, družbena omrežja in raz-
lične spletne strani mladostnikom predstavljajo platformo za deljenje stisk, povezovanje
z drugimi in iskanje informacij o psihološki pomoči ter reševanju stisk (Marchant idr., 2017).
Zato je pomembno, da mladostniki poznajo ustrezne spletne strani in druge aplikacije,
na katere se lahko obrnejo, da pridobijo kakovostne in verodostojne informacije za reše
vanje svoje stiske.
29
