Page 488 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 488
a Luša in Petra Furlan
tudi večina anketirancev, saj so vsi omenili klic staršem (100,0 ), 56,8 pa
izolacijo in zaščitno opremo otroka. Osebje, ki je v stiku z obolelim, naj ravno
tako nosi masko in upošteva navodila o medsebojni razdalji ter higieni rok
(kar je poudarilo tudi 78,9 anketirancev). Ko otroka prevzamejo starši, je
potrebno testiranje. Če je izvid testa negativen, je preiskava glede covida-19
zaključena. V primeru da je okužba potrjena, NIJZ prejme prijavo laboratorija
in obvesti vrtec (kjer se identificira otroke, ki so bili v stiku z obolelim). O na-
daljnjih ukrepih odloča NIJZ. Navedeni del ukrepa pozna večina (71,6 ) an-
ketirancev. Prostore vrtca, kjer se je otrok gibal, je potrebno temeljito očistiti
ter izvesti dezinfekcijo in temeljito prezračiti, kar pa je omenilo presenetljivo
malo (1,6 ) anketirancev (preglednica 10).
Sklepne ugotovitve
Na podlagi analize zbranih podatkov lahko izpostavimo, da se je do časa, ko
je bila raziskava narejena, le polovica anketiranih v skupini srečala z na covid-
19 pozitivnim otrokom. Strokovni delavci so splošna priporočila, priporočila
glede uporabe igrač in igral ter čiščenja in razkuževanja v večji meri upošte-
vali. Statistična analiza podatkov (preizkusa hi-kvadrat) je pri večini trditev
(priporočil) pokazala, da ni statistično pomembnih razlik v povezavi s staro-
stno skupino otrok, v kateri so anketiranci zaposleni.
Rezultati še pokažejo, da so anketiranci izrazili skrb nad smiselnostjo po-
sameznih splošnih priporočil, še posebej nad priporočenimi normativi glede
števila otrok v skupini. Anketiranci, zaposleni tako v prvi kot v drugi staro-
stni skupini, so v največji meri označili, da priporočila sploh niso upoštevali.
Mnenja so tudi, da je od otrok nesmiselno zahtevati medsebojno razdaljo in
da je zaradi pomanjkanja prostora v igralnicah težko upoštevati priporočeno
razdaljo (1,5 2 metra) med ležalniki, zato so omenjena priporočila le deloma
upoštevali. Najdosledneje so »Higienska priporočila« upoštevali v povezavi s
čiščenjem in z razkuževanjem. Zelo pogosto so si umivali roke, dosledno so
prezračevali prostore, v katerih so se zadrževali, in dnevno čistili oziroma raz-
kuževali igrače. Nenazadnje izpostavljamo še dobro poznavanje protokola v
primeru suma na obolelega otroka. Večina strokovnih delavcev ga je v odpr-
tem vprašanju anketnega vprašalnika (namenjenega poznavanju protokola)
opisala ustrezno.
Rezultatov vsekakor ne moremo posploševati, kažejo pa nam številne
pomanjkljivosti obravnavanih »Priporočil«. Glede na situacijo bi bilo v pri-
hodnje, po izkušnji z epidemijo bolezni covid-19, smiselno razmisliti o spre-
jemu novih priporočil za ukrepe in sistemske rešitve na področju predšolske
vzgoje.
488
tudi večina anketirancev, saj so vsi omenili klic staršem (100,0 ), 56,8 pa
izolacijo in zaščitno opremo otroka. Osebje, ki je v stiku z obolelim, naj ravno
tako nosi masko in upošteva navodila o medsebojni razdalji ter higieni rok
(kar je poudarilo tudi 78,9 anketirancev). Ko otroka prevzamejo starši, je
potrebno testiranje. Če je izvid testa negativen, je preiskava glede covida-19
zaključena. V primeru da je okužba potrjena, NIJZ prejme prijavo laboratorija
in obvesti vrtec (kjer se identificira otroke, ki so bili v stiku z obolelim). O na-
daljnjih ukrepih odloča NIJZ. Navedeni del ukrepa pozna večina (71,6 ) an-
ketirancev. Prostore vrtca, kjer se je otrok gibal, je potrebno temeljito očistiti
ter izvesti dezinfekcijo in temeljito prezračiti, kar pa je omenilo presenetljivo
malo (1,6 ) anketirancev (preglednica 10).
Sklepne ugotovitve
Na podlagi analize zbranih podatkov lahko izpostavimo, da se je do časa, ko
je bila raziskava narejena, le polovica anketiranih v skupini srečala z na covid-
19 pozitivnim otrokom. Strokovni delavci so splošna priporočila, priporočila
glede uporabe igrač in igral ter čiščenja in razkuževanja v večji meri upošte-
vali. Statistična analiza podatkov (preizkusa hi-kvadrat) je pri večini trditev
(priporočil) pokazala, da ni statistično pomembnih razlik v povezavi s staro-
stno skupino otrok, v kateri so anketiranci zaposleni.
Rezultati še pokažejo, da so anketiranci izrazili skrb nad smiselnostjo po-
sameznih splošnih priporočil, še posebej nad priporočenimi normativi glede
števila otrok v skupini. Anketiranci, zaposleni tako v prvi kot v drugi staro-
stni skupini, so v največji meri označili, da priporočila sploh niso upoštevali.
Mnenja so tudi, da je od otrok nesmiselno zahtevati medsebojno razdaljo in
da je zaradi pomanjkanja prostora v igralnicah težko upoštevati priporočeno
razdaljo (1,5 2 metra) med ležalniki, zato so omenjena priporočila le deloma
upoštevali. Najdosledneje so »Higienska priporočila« upoštevali v povezavi s
čiščenjem in z razkuževanjem. Zelo pogosto so si umivali roke, dosledno so
prezračevali prostore, v katerih so se zadrževali, in dnevno čistili oziroma raz-
kuževali igrače. Nenazadnje izpostavljamo še dobro poznavanje protokola v
primeru suma na obolelega otroka. Večina strokovnih delavcev ga je v odpr-
tem vprašanju anketnega vprašalnika (namenjenega poznavanju protokola)
opisala ustrezno.
Rezultatov vsekakor ne moremo posploševati, kažejo pa nam številne
pomanjkljivosti obravnavanih »Priporočil«. Glede na situacijo bi bilo v pri-
hodnje, po izkušnji z epidemijo bolezni covid-19, smiselno razmisliti o spre-
jemu novih priporočil za ukrepe in sistemske rešitve na področju predšolske
vzgoje.
488
