Page 249 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 249
Recenziji
obravnavajo kot osnovni element družbenega in predstavljajo pomemben
prispevek k sodobnim sociološkim, antropološkim ter kulturnozgodovin-
skim razpravam na področju študij tehnologije, materialne kulture, po-
trošnje, kulture prehranjevanja, avtomobilnosti oz. mobilne privatizacije
itd.
V celotnem besedilu sta očitni splošna teoretska razgledanost in odlična
seznanjenost avtorjev z literaturo na področju kulturnozgodovinskih, an-
tropoloških ter socioloških študij mode in oblačenja. Uporaba terminolo-
gije je dosledno v skladu z osnovno teoretsko zasnovo obravnave, kvali-
teta argumentacije in raba virov pa je skladna z žanrom besedila. Bese-
dilo je metodološko inovativno in stilistično ter narativno ustrezno. V pr-
vem delu avtorja besedila oblikujeta teoretski okvir za obravnavo mode
in »modernosti« kot sistema sistematične proizvodnje novosti. Analizo
umestita v razpravo o kulturnih in tehnoloških spremembah, povezanih
z vizualizacijo družbenega, s spremenjeno časovno strukturo družbe in
z družbenim pospeševanjem oz. »krčenjem trenutnosti« (npr. Rosa, Waj-
cman), ter v kontekst potrošnega kapitalizma, ki ga najbolje pooseblja kul-
turno/ekspresivno delo potrošnikov v digitalni ekonomiji. Teoretska odlo-
čitev za tematizacijo mode v kontekstu sodobnih kulturnih in tehnoloških
transformacij razpravi o modi in modnosti ter obleki in oblačenju podeli
popolnoma nov analitični status ter modo/oblačenje kot kulturno in indu-
strijsko prakso konstituira kot ključni moment v okviru debat o družbenih
ter kulturnih transformacijah v digitalnem oz. platformnem kapitalizmu,
kjer medijska kultura in potrošna kultura postaneta analitično ter empi-
rično neločljivi kategoriji.
Glede na vsebino in dobro izdelan teoretski okvir in teoretsko terminolo-
gijo menim, da so potencialni bralci študenti višjih letnikov dodiplomskega
in študenti podiplomskega študija (predvsem kulturnih študij, medijskih
študij, komunikologije, sociologije, študij spola, antropologije, etnologije,
modnega oblikovanja . . .), strokovna ter splošno zainteresirana publika na
področju družboslovja in humanistike.
prof. dr. Breda Luthar
249
obravnavajo kot osnovni element družbenega in predstavljajo pomemben
prispevek k sodobnim sociološkim, antropološkim ter kulturnozgodovin-
skim razpravam na področju študij tehnologije, materialne kulture, po-
trošnje, kulture prehranjevanja, avtomobilnosti oz. mobilne privatizacije
itd.
V celotnem besedilu sta očitni splošna teoretska razgledanost in odlična
seznanjenost avtorjev z literaturo na področju kulturnozgodovinskih, an-
tropoloških ter socioloških študij mode in oblačenja. Uporaba terminolo-
gije je dosledno v skladu z osnovno teoretsko zasnovo obravnave, kvali-
teta argumentacije in raba virov pa je skladna z žanrom besedila. Bese-
dilo je metodološko inovativno in stilistično ter narativno ustrezno. V pr-
vem delu avtorja besedila oblikujeta teoretski okvir za obravnavo mode
in »modernosti« kot sistema sistematične proizvodnje novosti. Analizo
umestita v razpravo o kulturnih in tehnoloških spremembah, povezanih
z vizualizacijo družbenega, s spremenjeno časovno strukturo družbe in
z družbenim pospeševanjem oz. »krčenjem trenutnosti« (npr. Rosa, Waj-
cman), ter v kontekst potrošnega kapitalizma, ki ga najbolje pooseblja kul-
turno/ekspresivno delo potrošnikov v digitalni ekonomiji. Teoretska odlo-
čitev za tematizacijo mode v kontekstu sodobnih kulturnih in tehnoloških
transformacij razpravi o modi in modnosti ter obleki in oblačenju podeli
popolnoma nov analitični status ter modo/oblačenje kot kulturno in indu-
strijsko prakso konstituira kot ključni moment v okviru debat o družbenih
ter kulturnih transformacijah v digitalnem oz. platformnem kapitalizmu,
kjer medijska kultura in potrošna kultura postaneta analitično ter empi-
rično neločljivi kategoriji.
Glede na vsebino in dobro izdelan teoretski okvir in teoretsko terminolo-
gijo menim, da so potencialni bralci študenti višjih letnikov dodiplomskega
in študenti podiplomskega študija (predvsem kulturnih študij, medijskih
študij, komunikologije, sociologije, študij spola, antropologije, etnologije,
modnega oblikovanja . . .), strokovna ter splošno zainteresirana publika na
področju družboslovja in humanistike.
prof. dr. Breda Luthar
249
