Page 72 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
kmet, pol proletarec
njej plačalo nemajhen krvni davek. Razvoj tamkajšnjih dogodkov, kot jih
natančno popisuje Ferdo Gestrin, je bil najbrž tipičen za okolico Ljubljane
v tistem času: spomladi 1942 najprej polet osvobodilnega gibanja in vklju-
čevanje prebivalstva v partizanske enote, zadržanost in strah starih (po-
litičnih) elit, ki so ob nastanku osvobojenega ozemlja pod Krimom začu-
tile, da jim zadeve uhajajo iz rok, sledili so rekvizicije pri bogatih kmetih
ter stopnjevanje napetosti zaradi partizanskih likvidacij domnevnih in
resničnih ovaduhov. Poleti 1942 je nastopila vélika italijanska ofenziva,
ki je območju pod Krimom prinesla strašno opustošenje. Veliko hiš so ita-
lijanske sile požgale, izropale, likvidirale civiliste, ujete partizane in ak-
tiviste OF, veliko ljudi je bilo odpeljanih v internacijo, v glavnem na Rab,
samo iz vasi Ig 152, iz vseh podkrimskih vasi skupaj pa kar 726. Po itali-
janski ofenzivi je prišlo tudi do dokončnega razkola med pripadniki par-
tizanskega gibanja in njegovimi nasprotniki. Samo vas Ig je imela med
vojno 93 aktivistov OF oziroma 97 partizanov, a tudi 68 vaških stražar-
jev oziroma domobrancev, življenje pa je izgubilo skupaj kar 170 vaščanov.
Od pomladi 1942 je območje okoli Iga postalo prizorišče grozljivih voj-
nih zločinov. Partizani so npr. junija 1942 zaradi suma ovaduštva likvidi-
rali romske družine iz Vrbljan in Podpeči, tik pred začetkom italijanske
ofenzive julija 1942 pa so, domnevno zaradi strahu pred izdajo, v Tomišlju
likvidirali ženo in desetletno hči ljubljanskega trgovca, ki je sodeloval z
Italijani. Domobranski teror nad nelojalnimi prebivalci je divjal zlasti v
letih 1944–1945. Na Ižanskem je leta 1944 prevladalo domobranstvo, ki je
praktično izkoreninilo OF, toda spomladi 1945 se je položaj obrnil. Iz vasi
pod Krimom je pred novo oblastjo pobegnilo okoli 170 civilistov (Gestrin
1993, 61–63, 68–69, 74–77, 141, 202). Na Igu je v letih 1945–1946 prišlo do
nekaj več kot 30 zaplemb premoženja zaradi sodelovanja in simpatizira-
nja z okupatorjem, v približno polovici primerov je šlo za zaplembo vse-
ga premoženja, v petih primerih pa so del nepremičnin vrnili preostalim
družinskim članom za prebivanje. Nekaj tega premoženja so dobili tudi
agrarni interesenti (Piškurić 2019b, 312).
V primerjavi z Dobrovo in Verdom podatki iz preglednice 6 kažejo na
to, da je bil delež agrarnih interesentov v celotni populaciji precej manjši.
Po mojih podatkih je v 36 gospodinjstvih interesentov spomladi 1947 žive-
lo 142 ljudi. Družinski člani agrarnih interesentov so predstavljali skupaj
9,8 % populacije kraja oziroma 10,25 % vseh gospodinjstev, tj. v deležu še
enkrat manj kot v Verdu in skoraj trikrat manj kot v Dobrovi. Številčnost
prebivalstva se je sicer v prvih povojnih letih tukaj očitno močno spremi-
72
njej plačalo nemajhen krvni davek. Razvoj tamkajšnjih dogodkov, kot jih
natančno popisuje Ferdo Gestrin, je bil najbrž tipičen za okolico Ljubljane
v tistem času: spomladi 1942 najprej polet osvobodilnega gibanja in vklju-
čevanje prebivalstva v partizanske enote, zadržanost in strah starih (po-
litičnih) elit, ki so ob nastanku osvobojenega ozemlja pod Krimom začu-
tile, da jim zadeve uhajajo iz rok, sledili so rekvizicije pri bogatih kmetih
ter stopnjevanje napetosti zaradi partizanskih likvidacij domnevnih in
resničnih ovaduhov. Poleti 1942 je nastopila vélika italijanska ofenziva,
ki je območju pod Krimom prinesla strašno opustošenje. Veliko hiš so ita-
lijanske sile požgale, izropale, likvidirale civiliste, ujete partizane in ak-
tiviste OF, veliko ljudi je bilo odpeljanih v internacijo, v glavnem na Rab,
samo iz vasi Ig 152, iz vseh podkrimskih vasi skupaj pa kar 726. Po itali-
janski ofenzivi je prišlo tudi do dokončnega razkola med pripadniki par-
tizanskega gibanja in njegovimi nasprotniki. Samo vas Ig je imela med
vojno 93 aktivistov OF oziroma 97 partizanov, a tudi 68 vaških stražar-
jev oziroma domobrancev, življenje pa je izgubilo skupaj kar 170 vaščanov.
Od pomladi 1942 je območje okoli Iga postalo prizorišče grozljivih voj-
nih zločinov. Partizani so npr. junija 1942 zaradi suma ovaduštva likvidi-
rali romske družine iz Vrbljan in Podpeči, tik pred začetkom italijanske
ofenzive julija 1942 pa so, domnevno zaradi strahu pred izdajo, v Tomišlju
likvidirali ženo in desetletno hči ljubljanskega trgovca, ki je sodeloval z
Italijani. Domobranski teror nad nelojalnimi prebivalci je divjal zlasti v
letih 1944–1945. Na Ižanskem je leta 1944 prevladalo domobranstvo, ki je
praktično izkoreninilo OF, toda spomladi 1945 se je položaj obrnil. Iz vasi
pod Krimom je pred novo oblastjo pobegnilo okoli 170 civilistov (Gestrin
1993, 61–63, 68–69, 74–77, 141, 202). Na Igu je v letih 1945–1946 prišlo do
nekaj več kot 30 zaplemb premoženja zaradi sodelovanja in simpatizira-
nja z okupatorjem, v približno polovici primerov je šlo za zaplembo vse-
ga premoženja, v petih primerih pa so del nepremičnin vrnili preostalim
družinskim članom za prebivanje. Nekaj tega premoženja so dobili tudi
agrarni interesenti (Piškurić 2019b, 312).
V primerjavi z Dobrovo in Verdom podatki iz preglednice 6 kažejo na
to, da je bil delež agrarnih interesentov v celotni populaciji precej manjši.
Po mojih podatkih je v 36 gospodinjstvih interesentov spomladi 1947 žive-
lo 142 ljudi. Družinski člani agrarnih interesentov so predstavljali skupaj
9,8 % populacije kraja oziroma 10,25 % vseh gospodinjstev, tj. v deležu še
enkrat manj kot v Verdu in skoraj trikrat manj kot v Dobrovi. Številčnost
prebivalstva se je sicer v prvih povojnih letih tukaj očitno močno spremi-
72
