Page 73 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 73
Rdeče klasje
njala, kajti Jelka Piškurić na podlagi podatkov iz Šolske kronike za leto
1946 navaja, da je takrat na področju KLO živelo samo 1.013 prebivalcev
oziroma okoli 255 družin, to je skoraj 100 manj, kot lahko razberemo iz
popisa 1948. Jelka Piškurić še navaja posestno strukturo kraja Ig, kjer je
večina kmetov takoj po vojni imela do 3 ha obdelovalne zemlje, 24 % jih je
imelo med 10 in 15 ha in 11 % več kot 15. Največ zemlje, ki je na teritoriju
tega KLO prišlo v poštev za delitev agrarnim interesentom, je do razlas-
titve pripadalo veleposestniku Palmetu in župniji Ig, vendar je je bilo med
ljudi razdeljene le malo (Piškurić 2019b, 309, 312–317).
Če se vrnemo k preglednici 6, potem vidimo, da je bilo tukaj delav-
cev precej manj kot v primerih Dobrove in Verda, kajti vsega skupaj nji-
hov delež obsega samo 14 % vseh članov družin agrarnih interesentov.
Temu primerno je tudi relativno majhno število gospodinjstev, ki je ime-
lo v svojem sestavu vsaj enega delavca, takih je bilo 14 (39 % interesen-
tov). Število gospodinjstev, katerih člani niso bili ekonomsko aktivni iz-
ven svojih gospodarstev in zanje niso evidentirane možne dopolnilne
gospodarske dejavnosti na kmetiji, pa je bilo 18, kar pomeni, da so na-
tanko polovico vseh agrarnih interesentov predstavljala gospodinjstva,
ki so se preživljala izključno s kmetovanjem. Število gospodinjstev, kjer
so bili »glavarji« ženske ali njihovi edini člani oziroma ženske samo z ot-
roci, je bilo 17 (47 % interesentov). Od tega gre v 16 primerih za ženske
brez mož ali partnerjev, tj. najverjetneje za vojne vdove. Slednje predsta-
vljajo tudi najštevilčnejšo poklicno skupino, zabeleženo v tem KLO. Avtor
seznama, uradnik neznane funkcije na KLO Ig, je poklice določal zelo po
svoje. Tako so bili druga najpogostejša poklicna skupina glavarjev dru-
žin agrarnih interesentov kar »glavarji« – bilo jih je sedem, prav toliko jih
je bilo po poklicu tudi malih kmetov. Slednje najbrž pomeni, da je bilo 14
glavarjev v resnici po poklicu malih kmetov. Med glavarji najdemo še po
en primer strojarja in en kurjača. Ob tem je še nekaj primerov gospodinj-
stev, ki jih je sestavljala ena sama oseba, npr. en delavec, ki mu ni pripisa-
na funkcija »glavarja«.
Zanimiva je družina, v kateri je bil oče po statusu ter evidentiranem
poklicu glavar, njegova žena pa je bila gospodinja. Imela sta tri polnoletne
hčere brez navedenega poklica, hčerko, staro šest let, in sina delavca. V se-
stavu družine pa je bil evidentiran še en »bosanček« brez navedene sta-
rosti. Nedvomno je šlo za vojno siroto iz Bosne ali Hrvaške, kajti v tistem
času so take otroke dodeljevali v rejo slovenskim družinam. Izstopa tudi
primer majhnega gospodinjstva, ki pa je očitno kombiniralo dohodke iz
73
njala, kajti Jelka Piškurić na podlagi podatkov iz Šolske kronike za leto
1946 navaja, da je takrat na področju KLO živelo samo 1.013 prebivalcev
oziroma okoli 255 družin, to je skoraj 100 manj, kot lahko razberemo iz
popisa 1948. Jelka Piškurić še navaja posestno strukturo kraja Ig, kjer je
večina kmetov takoj po vojni imela do 3 ha obdelovalne zemlje, 24 % jih je
imelo med 10 in 15 ha in 11 % več kot 15. Največ zemlje, ki je na teritoriju
tega KLO prišlo v poštev za delitev agrarnim interesentom, je do razlas-
titve pripadalo veleposestniku Palmetu in župniji Ig, vendar je je bilo med
ljudi razdeljene le malo (Piškurić 2019b, 309, 312–317).
Če se vrnemo k preglednici 6, potem vidimo, da je bilo tukaj delav-
cev precej manj kot v primerih Dobrove in Verda, kajti vsega skupaj nji-
hov delež obsega samo 14 % vseh članov družin agrarnih interesentov.
Temu primerno je tudi relativno majhno število gospodinjstev, ki je ime-
lo v svojem sestavu vsaj enega delavca, takih je bilo 14 (39 % interesen-
tov). Število gospodinjstev, katerih člani niso bili ekonomsko aktivni iz-
ven svojih gospodarstev in zanje niso evidentirane možne dopolnilne
gospodarske dejavnosti na kmetiji, pa je bilo 18, kar pomeni, da so na-
tanko polovico vseh agrarnih interesentov predstavljala gospodinjstva,
ki so se preživljala izključno s kmetovanjem. Število gospodinjstev, kjer
so bili »glavarji« ženske ali njihovi edini člani oziroma ženske samo z ot-
roci, je bilo 17 (47 % interesentov). Od tega gre v 16 primerih za ženske
brez mož ali partnerjev, tj. najverjetneje za vojne vdove. Slednje predsta-
vljajo tudi najštevilčnejšo poklicno skupino, zabeleženo v tem KLO. Avtor
seznama, uradnik neznane funkcije na KLO Ig, je poklice določal zelo po
svoje. Tako so bili druga najpogostejša poklicna skupina glavarjev dru-
žin agrarnih interesentov kar »glavarji« – bilo jih je sedem, prav toliko jih
je bilo po poklicu tudi malih kmetov. Slednje najbrž pomeni, da je bilo 14
glavarjev v resnici po poklicu malih kmetov. Med glavarji najdemo še po
en primer strojarja in en kurjača. Ob tem je še nekaj primerov gospodinj-
stev, ki jih je sestavljala ena sama oseba, npr. en delavec, ki mu ni pripisa-
na funkcija »glavarja«.
Zanimiva je družina, v kateri je bil oče po statusu ter evidentiranem
poklicu glavar, njegova žena pa je bila gospodinja. Imela sta tri polnoletne
hčere brez navedenega poklica, hčerko, staro šest let, in sina delavca. V se-
stavu družine pa je bil evidentiran še en »bosanček« brez navedene sta-
rosti. Nedvomno je šlo za vojno siroto iz Bosne ali Hrvaške, kajti v tistem
času so take otroke dodeljevali v rejo slovenskim družinam. Izstopa tudi
primer majhnega gospodinjstva, ki pa je očitno kombiniralo dohodke iz
73
