Page 10 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 10
reja Istenič idr.
opozori na vlogo učiteljevih socialno-čustvenih kompetenc tako pri delu z
učenci v razredu kot tudi pri lastnem osebnem in profesionalnem razvoju.
Maja Rejc in Vanja Riccarda Kiswarday obravnavata vlogo inkluzivnega peda-
goga in njegove kompetence za delo z različnimi skupinami otrok s poseb-
nimi potrebami, med katerimi so pomembne kompetence za delo z otroki
z avtizmom. Mateja Gačnik in Andreja Istenič obravnavata pojav jecljanja, ki
ga zgodovinskorazvojno orišeta kot podlago empiričnim izsledkom anke-
tne raziskave med slovenskimi logopedi. V monografiji je predstavljen pri-
spevek Tine Lekan Kraševec o razvoju koncepta informacijske pismenosti v
preseku disciplin, med sociologijo, bibliotekarstvom, psihologijo in umetno
inteligenco. Violeta Rosanda in Andreja Istenič obravnavata robotsko izobra-
ževalno tehnologijo kot radikalno inovacijo, ki prinaša značilnosti, ki jih pred-
hodne izobraževalne tehnologije niso imele; podpora umetne inteligence
socialnim robotom namreč omogoča nastopanje v vlogi človekovega inte-
rakcijskega partnerja v zasebnem in javnem življenju. Vanja Riccarda Kiswar-
day odpira temo inkluzije ter preteklih in vizionarskih pogledov na področje
inkluzije v povezavi z izobraževanjem ter usposabljanjem pedagoških delav-
cev in predstavlja ugotovitve raziskave o temah, ki so si jih študenti inklu-
zivne pedagogike izbirali za raziskovanje v okviru zaključnih del. Moris Baša
in Maja Hmelak predstavljata izsledke različnih domačih in tujih avtorjev, ki so
v zadnjih desetletjih raziskovali razloge o izbiri pedagoškega poklica, in ugo-
tovitve empirične raziskave o razlogih slovenskih študentov za izbiro študij-
skega programa predšolske vzgoje. Andreja Kozmus in Mateja Pšunder analizi-
rata zadovoljstvo učiteljev v obalno-kraški in pomurski statistični regiji glede
na medkulturne ter jezikovne različnosti s primerjavo obdobij pred in po pan-
demiji. Andreja Klančar in Aleksander Janeš predstavljata mnenja bodočih uči-
teljev o njihovih digitalnih kompetencah in njihov odnos do uporabe digital-
nih tehnologij v izobraževanju ter vlogo teh dejavnikov pri uporabi digital-
nih tehnologij pri njihovem prihodnjem pedagoškem delu. Polonca Pangrčič,
Maruška Željeznov Seničar in Mojca Kukanja Gabrijelčič zgodovinskorazvojno
analizirajo fenomen nadarjenosti z njegovo umestitvijo v slovenski prostor in
opredelitvijo potreb za nadaljnji razvoj področja; predstavijo pomen empirič-
nih in teoretičnih dognanjih na področju izobraževanja nadarjenih učencev,
ki spodbujajo nove vpoglede v pedagoško znanost in bogatijo inkluzivno pe-
dagoško prakso. Janez Drobnič in Katarina Česnik analizirata bibliografijo in-
tegracije in inkluzije kot odslikavo družbene realnosti, ki omogoča podlage
za vodenje politike, izboljšavo vzgojno-izobraževalnih sistemov, raziskoval-
nih usmeritev. Katja Kokol skozi lupo načela pravičnosti razvojnozgodovin-
sko obravnava vključevanje otrok s posebnimi potrebami v izobraževanje.
10
opozori na vlogo učiteljevih socialno-čustvenih kompetenc tako pri delu z
učenci v razredu kot tudi pri lastnem osebnem in profesionalnem razvoju.
Maja Rejc in Vanja Riccarda Kiswarday obravnavata vlogo inkluzivnega peda-
goga in njegove kompetence za delo z različnimi skupinami otrok s poseb-
nimi potrebami, med katerimi so pomembne kompetence za delo z otroki
z avtizmom. Mateja Gačnik in Andreja Istenič obravnavata pojav jecljanja, ki
ga zgodovinskorazvojno orišeta kot podlago empiričnim izsledkom anke-
tne raziskave med slovenskimi logopedi. V monografiji je predstavljen pri-
spevek Tine Lekan Kraševec o razvoju koncepta informacijske pismenosti v
preseku disciplin, med sociologijo, bibliotekarstvom, psihologijo in umetno
inteligenco. Violeta Rosanda in Andreja Istenič obravnavata robotsko izobra-
ževalno tehnologijo kot radikalno inovacijo, ki prinaša značilnosti, ki jih pred-
hodne izobraževalne tehnologije niso imele; podpora umetne inteligence
socialnim robotom namreč omogoča nastopanje v vlogi človekovega inte-
rakcijskega partnerja v zasebnem in javnem življenju. Vanja Riccarda Kiswar-
day odpira temo inkluzije ter preteklih in vizionarskih pogledov na področje
inkluzije v povezavi z izobraževanjem ter usposabljanjem pedagoških delav-
cev in predstavlja ugotovitve raziskave o temah, ki so si jih študenti inklu-
zivne pedagogike izbirali za raziskovanje v okviru zaključnih del. Moris Baša
in Maja Hmelak predstavljata izsledke različnih domačih in tujih avtorjev, ki so
v zadnjih desetletjih raziskovali razloge o izbiri pedagoškega poklica, in ugo-
tovitve empirične raziskave o razlogih slovenskih študentov za izbiro študij-
skega programa predšolske vzgoje. Andreja Kozmus in Mateja Pšunder analizi-
rata zadovoljstvo učiteljev v obalno-kraški in pomurski statistični regiji glede
na medkulturne ter jezikovne različnosti s primerjavo obdobij pred in po pan-
demiji. Andreja Klančar in Aleksander Janeš predstavljata mnenja bodočih uči-
teljev o njihovih digitalnih kompetencah in njihov odnos do uporabe digital-
nih tehnologij v izobraževanju ter vlogo teh dejavnikov pri uporabi digital-
nih tehnologij pri njihovem prihodnjem pedagoškem delu. Polonca Pangrčič,
Maruška Željeznov Seničar in Mojca Kukanja Gabrijelčič zgodovinskorazvojno
analizirajo fenomen nadarjenosti z njegovo umestitvijo v slovenski prostor in
opredelitvijo potreb za nadaljnji razvoj področja; predstavijo pomen empirič-
nih in teoretičnih dognanjih na področju izobraževanja nadarjenih učencev,
ki spodbujajo nove vpoglede v pedagoško znanost in bogatijo inkluzivno pe-
dagoško prakso. Janez Drobnič in Katarina Česnik analizirata bibliografijo in-
tegracije in inkluzije kot odslikavo družbene realnosti, ki omogoča podlage
za vodenje politike, izboljšavo vzgojno-izobraževalnih sistemov, raziskoval-
nih usmeritev. Katja Kokol skozi lupo načela pravičnosti razvojnozgodovin-
sko obravnava vključevanje otrok s posebnimi potrebami v izobraževanje.
10
