Page 11 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 11
Predgovor
Marianna Gergely zgodovinskorazvojno analizira slovenska učbeniška bese-
dila v biologiji od leta 1881 do danes; obravnava razlike v uporabi semiotskih
kodov v večkodnih učbeniških besedilih ter premike v koherenci, sporočil-
nosti in kompoziciji. Janja Batič in Primož Krašna preučujeta stališča likovnih
pedagogov do poklica; področje likovnega izobraževanja predstavita v zgo-
dovinskorazvojnem okviru in izpostavita ključne vidike trenutnih družbeno-
kulturnih razmer ter izzivov, s katerimi se srečujejo učitelji likovne umetno-
sti. Barbara Baloh in Eda Birsa predstavljata izsledke akcijske raziskave med-
predmetnega poučevanja ustvarjalnega pripovedovanja in likovne umetno-
sti ter ga orišeta z vidika inovativnosti. Alenka Andrejašič predstavlja zgodo-
vinski pregled povratne informacije skozi prizmo teorij, izhajajoč iz behavi-
orizma, kognitivizma in konstruktivizma; pregled zaključuje z izzivi sodobne
tehnologije, denimo umetne inteligence, ki spreminja naravo družbenih pro-
cesov. Sara Brezigar in Alenka Verša predstavljata razvoj slovenskega šolstva
v Italiji in razmislek o njegovih izzivih ter razvojnih perspektivah. Na pod-
lagi modela kulturne reprodukcije in modela koncentričnih krogov sloven-
sko skupnost v Italiji umeščata v družbeni in teoretični kontekst. Samantha
Sever in Joca Zurc skozi anketno raziskavo analizirata stanje gibalne aktivnosti
učenk ter učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
v času epidemije ter zastavljata izhodišča za prihodnja načrtovanja na tem
področju. Matej Plevnik, Anja Bukovšek Irena Kleibencetl in Milan Hosta obrav-
navajo pomen gibalne dejavnosti zaposlenih v predšolski vzgoji in program
krepitve zdravja ter skrbi za lastno zdravje tudi na tem področju. Goran Še-
keljić in Goran Marković analizirata raven osnovnih gibalnih sposobnosti pri
skupini športih študentov drugega letnika Pedagoške fakultete v Užicah; lon-
gitudinalna raziskava zajema obdobje med letoma 2015 in 2022, v katerem se
je testiralo sedem generacij študentov, ugotovitve pa vodijo k razmisleku o
novem konceptu športne vzgoje v šolah. Jasmina Rejec na področju muzej-
ske pedagogike analizira potrebe po kombiniranem muzejskem prostoru, ki
ga sestavljata neposredna fizična in virtualna realnost; opredeljuje temeljne
pojme in jih orisuje v izobraževalnem procesu. Daniel Doz, Darjo Felda in Mara
Cotič preučujejo poučevanje evklidske geometrije kot podlage matematič-
nemu mišljenju ter razvoju pojmov; orišejo pristop dinamične geometrije,
ki je podlaga reprezentacijam realnosti in formalnemu dokazovanju. Elenora
Doz, Mara Cotič in Maria Chiara Passolunghi v zgodovinskorazvojni perspek-
tivi razmišljajo o strategijah reševanja aritmetičnih besedilnih nalog. Jerneja
Bone in Daniel Doz predstavljata zgodovinski pregled uporabe geometrij-
skega orodja v slovenskih osnovnošolskih učbenikih za matematiko v zadnjih
sto letih pri izbranih vsebinah iz geometrije.
11
Marianna Gergely zgodovinskorazvojno analizira slovenska učbeniška bese-
dila v biologiji od leta 1881 do danes; obravnava razlike v uporabi semiotskih
kodov v večkodnih učbeniških besedilih ter premike v koherenci, sporočil-
nosti in kompoziciji. Janja Batič in Primož Krašna preučujeta stališča likovnih
pedagogov do poklica; področje likovnega izobraževanja predstavita v zgo-
dovinskorazvojnem okviru in izpostavita ključne vidike trenutnih družbeno-
kulturnih razmer ter izzivov, s katerimi se srečujejo učitelji likovne umetno-
sti. Barbara Baloh in Eda Birsa predstavljata izsledke akcijske raziskave med-
predmetnega poučevanja ustvarjalnega pripovedovanja in likovne umetno-
sti ter ga orišeta z vidika inovativnosti. Alenka Andrejašič predstavlja zgodo-
vinski pregled povratne informacije skozi prizmo teorij, izhajajoč iz behavi-
orizma, kognitivizma in konstruktivizma; pregled zaključuje z izzivi sodobne
tehnologije, denimo umetne inteligence, ki spreminja naravo družbenih pro-
cesov. Sara Brezigar in Alenka Verša predstavljata razvoj slovenskega šolstva
v Italiji in razmislek o njegovih izzivih ter razvojnih perspektivah. Na pod-
lagi modela kulturne reprodukcije in modela koncentričnih krogov sloven-
sko skupnost v Italiji umeščata v družbeni in teoretični kontekst. Samantha
Sever in Joca Zurc skozi anketno raziskavo analizirata stanje gibalne aktivnosti
učenk ter učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
v času epidemije ter zastavljata izhodišča za prihodnja načrtovanja na tem
področju. Matej Plevnik, Anja Bukovšek Irena Kleibencetl in Milan Hosta obrav-
navajo pomen gibalne dejavnosti zaposlenih v predšolski vzgoji in program
krepitve zdravja ter skrbi za lastno zdravje tudi na tem področju. Goran Še-
keljić in Goran Marković analizirata raven osnovnih gibalnih sposobnosti pri
skupini športih študentov drugega letnika Pedagoške fakultete v Užicah; lon-
gitudinalna raziskava zajema obdobje med letoma 2015 in 2022, v katerem se
je testiralo sedem generacij študentov, ugotovitve pa vodijo k razmisleku o
novem konceptu športne vzgoje v šolah. Jasmina Rejec na področju muzej-
ske pedagogike analizira potrebe po kombiniranem muzejskem prostoru, ki
ga sestavljata neposredna fizična in virtualna realnost; opredeljuje temeljne
pojme in jih orisuje v izobraževalnem procesu. Daniel Doz, Darjo Felda in Mara
Cotič preučujejo poučevanje evklidske geometrije kot podlage matematič-
nemu mišljenju ter razvoju pojmov; orišejo pristop dinamične geometrije,
ki je podlaga reprezentacijam realnosti in formalnemu dokazovanju. Elenora
Doz, Mara Cotič in Maria Chiara Passolunghi v zgodovinskorazvojni perspek-
tivi razmišljajo o strategijah reševanja aritmetičnih besedilnih nalog. Jerneja
Bone in Daniel Doz predstavljata zgodovinski pregled uporabe geometrij-
skega orodja v slovenskih osnovnošolskih učbenikih za matematiko v zadnjih
sto letih pri izbranih vsebinah iz geometrije.
11
