Page 16 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 16

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Psihologi se pogosto izprašujemo o lastni poklicni identiteti. Zakaj
            je naš poklic tako pomemben, poseben, edinstven in kako se razlikuje
            od drugih sorodnih? Kaj je skupno tako široki množici ljudi, ki dela na
            področjih, ki so si različna kot dan in noč? Kako najdeta skupno točko
            strokovnega pogovora kolega iz šolske svetovalne službe v majhnem po-
            deželskem vrtcu in kadrovnica velikega podjetja v prestolnici? Presek je
            v vsebini našega dela (usmerjenosti v človekovo psiho), načinih našega
            dela (psihološkem ocenjevanju, intervencijah) in predvsem zavezi etič-
            nim standardom.
                 Govoriva o zakonih, pravilnikih, uveljavljenih praksah in etičnih na-
            čelih. Vmes odprem etični kodeks in prebiram člene. Tuhtam o modelih
            razreševanja etičnih dilem. »Ne počutim se dobro, če ravnam le tako, kot
            pravijo nekateri,« mi razlaga kolegica. Ko razvozlava, da sta v koliziji dve
            pomembni etični načeli, je lažje pogledati na situacijo. Obe sta ji osebno
            zelo blizu. A nenazadnje nista edini, po katerih se ravnamo v stroki. Pro-
            blem je verjetno težji, ker so odpovedale ustaljene in z regulatornimi pra-
            vili usklajene prakse. Treba je narediti nekaj drugače in več.
                 Čeprav pri nas zaenkrat še nimamo zakonske regulacije poklica,
            imamo psihologi vseeno veliko načinov regulacije stroke. Že sicer le mo-
            ralna zaveza etičnim standardom se lahko v interpretaciji delovne pra-
            kse privzame kot strokovni standard. Vendar je izziv etike ravno ta, da
            je včasih nad pravili ali zakoni, čeprav bi lahko regulatorji temu oporeka-
            li. Kohlbergova najvišja (postkonvencionalna) faza moralnega presojanja
            predvideva visok osebni moralni kompas, k čemur stremimo tudi v po-
            klicni etiki.
                 Kolegica globoko izdihne. »Strah me je narediti nekaj tako drugačnega,«
            pove. Razumem jo, ker je strah realen. »Vendar mi je lažje, ker vseeno vem, da
            je to prava rešitev.« »Mhm,« dodam, v sebi pa se čudim njeni moči in uvidu.
            Prepoznala je, katera rešitev je za vključene ljudi boljša.
                 Modeli in tehnike etičnega odločanja nudijo načine krepitve etične
            zavesti, pri čemer sta kolegialna in strokovna pomoč nujni. Čim konkret-
            nejši so primeri, na katerih se urimo, tem lažje je teoretične okvire pre-
            nesti v prakso. Zato smo v knjigi opredelili z etiko povezane koncepte, po-
            pisali etične vsebine in primere z različnih področij dela psihologov ter iz
            posebej občutljivih tem in ponudili razmisleke o načinih krepitve etične
            zavesti od študija ter superviziranja naprej, do samostojnega delovanja
            na strokovnem področju.


            14
   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21