Page 16 - Poštuvan Vita, Čerče Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 16
psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi
Psihologi se pogosto izprašujemo o lastni poklicni identiteti. Zakaj
je naš poklic tako pomemben, poseben, edinstven in kako se razlikuje
od drugih sorodnih? Kaj je skupno tako široki množici ljudi, ki dela na
področjih, ki so si različna kot dan in noč? Kako najdeta skupno točko
strokovnega pogovora kolega iz šolske svetovalne službe v majhnem po-
deželskem vrtcu in kadrovnica velikega podjetja v prestolnici? Presek je
v vsebini našega dela (usmerjenosti v človekovo psiho), načinih našega
dela (psihološkem ocenjevanju, intervencijah) in predvsem zavezi etič-
nim standardom.
Govoriva o zakonih, pravilnikih, uveljavljenih praksah in etičnih na-
čelih. Vmes odprem etični kodeks in prebiram člene. Tuhtam o modelih
razreševanja etičnih dilem. »Ne počutim se dobro, če ravnam le tako, kot
pravijo nekateri,« mi razlaga kolegica. Ko razvozlava, da sta v koliziji dve
pomembni etični načeli, je lažje pogledati na situacijo. Obe sta ji osebno
zelo blizu. A nenazadnje nista edini, po katerih se ravnamo v stroki. Pro-
blem je verjetno težji, ker so odpovedale ustaljene in z regulatornimi pra-
vili usklajene prakse. Treba je narediti nekaj drugače in več.
Čeprav pri nas zaenkrat še nimamo zakonske regulacije poklica,
imamo psihologi vseeno veliko načinov regulacije stroke. Že sicer le mo-
ralna zaveza etičnim standardom se lahko v interpretaciji delovne pra-
kse privzame kot strokovni standard. Vendar je izziv etike ravno ta, da
je včasih nad pravili ali zakoni, čeprav bi lahko regulatorji temu oporeka-
li. Kohlbergova najvišja (postkonvencionalna) faza moralnega presojanja
predvideva visok osebni moralni kompas, k čemur stremimo tudi v po-
klicni etiki.
Kolegica globoko izdihne. »Strah me je narediti nekaj tako drugačnega,«
pove. Razumem jo, ker je strah realen. »Vendar mi je lažje, ker vseeno vem, da
je to prava rešitev.« »Mhm,« dodam, v sebi pa se čudim njeni moči in uvidu.
Prepoznala je, katera rešitev je za vključene ljudi boljša.
Modeli in tehnike etičnega odločanja nudijo načine krepitve etične
zavesti, pri čemer sta kolegialna in strokovna pomoč nujni. Čim konkret-
nejši so primeri, na katerih se urimo, tem lažje je teoretične okvire pre-
nesti v prakso. Zato smo v knjigi opredelili z etiko povezane koncepte, po-
pisali etične vsebine in primere z različnih področij dela psihologov ter iz
posebej občutljivih tem in ponudili razmisleke o načinih krepitve etične
zavesti od študija ter superviziranja naprej, do samostojnega delovanja
na strokovnem področju.
14
Psihologi se pogosto izprašujemo o lastni poklicni identiteti. Zakaj
je naš poklic tako pomemben, poseben, edinstven in kako se razlikuje
od drugih sorodnih? Kaj je skupno tako široki množici ljudi, ki dela na
področjih, ki so si različna kot dan in noč? Kako najdeta skupno točko
strokovnega pogovora kolega iz šolske svetovalne službe v majhnem po-
deželskem vrtcu in kadrovnica velikega podjetja v prestolnici? Presek je
v vsebini našega dela (usmerjenosti v človekovo psiho), načinih našega
dela (psihološkem ocenjevanju, intervencijah) in predvsem zavezi etič-
nim standardom.
Govoriva o zakonih, pravilnikih, uveljavljenih praksah in etičnih na-
čelih. Vmes odprem etični kodeks in prebiram člene. Tuhtam o modelih
razreševanja etičnih dilem. »Ne počutim se dobro, če ravnam le tako, kot
pravijo nekateri,« mi razlaga kolegica. Ko razvozlava, da sta v koliziji dve
pomembni etični načeli, je lažje pogledati na situacijo. Obe sta ji osebno
zelo blizu. A nenazadnje nista edini, po katerih se ravnamo v stroki. Pro-
blem je verjetno težji, ker so odpovedale ustaljene in z regulatornimi pra-
vili usklajene prakse. Treba je narediti nekaj drugače in več.
Čeprav pri nas zaenkrat še nimamo zakonske regulacije poklica,
imamo psihologi vseeno veliko načinov regulacije stroke. Že sicer le mo-
ralna zaveza etičnim standardom se lahko v interpretaciji delovne pra-
kse privzame kot strokovni standard. Vendar je izziv etike ravno ta, da
je včasih nad pravili ali zakoni, čeprav bi lahko regulatorji temu oporeka-
li. Kohlbergova najvišja (postkonvencionalna) faza moralnega presojanja
predvideva visok osebni moralni kompas, k čemur stremimo tudi v po-
klicni etiki.
Kolegica globoko izdihne. »Strah me je narediti nekaj tako drugačnega,«
pove. Razumem jo, ker je strah realen. »Vendar mi je lažje, ker vseeno vem, da
je to prava rešitev.« »Mhm,« dodam, v sebi pa se čudim njeni moči in uvidu.
Prepoznala je, katera rešitev je za vključene ljudi boljša.
Modeli in tehnike etičnega odločanja nudijo načine krepitve etične
zavesti, pri čemer sta kolegialna in strokovna pomoč nujni. Čim konkret-
nejši so primeri, na katerih se urimo, tem lažje je teoretične okvire pre-
nesti v prakso. Zato smo v knjigi opredelili z etiko povezane koncepte, po-
pisali etične vsebine in primere z različnih področij dela psihologov ter iz
posebej občutljivih tem in ponudili razmisleke o načinih krepitve etične
zavesti od študija ter superviziranja naprej, do samostojnega delovanja
na strokovnem področju.
14
