Page 20 - Poštuvan Vita, Čerče Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Razpravljanja o primerih bralec ne sme jemati kot recepturo, ki bi
lahko enako (ne)učinkovito delovala v drugem, četudi na videz še tako
sličnem primeru. Reflektiranje prispeva k ozaveščanju, kako o etičnih di-
lemah razmišljati, na kaj vse biti pozoren, kakšni so mogoči načini etično
občutljivega ravnanja ipd. Izčrpne razprave in refleksije avtorjev drago-
ceno opogumljajo bralca k etični občutljivosti, ga usmerjajo in vodijo ter
spodbujajo h končni odločitvi, ki je za vsak primer edinstvena.

Ker absolutnega odgovora, kaj je dobro oz. pravilno, ni, mora biti re-
flektiranje etično občutljivih situacij za psihologe stalnica strokovnega
dela. Čaka nas torej neskončno premlevanje, kaj je za določenega posa-
meznika, skupino, družbo v danem trenutku in prostoru oz. v dani situa-
ciji najbolje narediti. Z besedili v tej knjigi imamo priložnost učiti se pro-
cesa reflektiranja etičnih vsebin pri našem delu.

»Skrb za etiko je skrb za dobrobit ljudi.«
Etično ustrezno delovanje je ključna komponenta zaupanja širše jav-
nosti v psihologe in psihologijo. Ker se pri delu psihologov pogosto nas-
lavljajo zelo pomembna življenjska vprašanja, čustveno intenzivne teme
in ranljivi posamezniki ali skupine, mora biti etično ustrezno delovanje
minimalni standard dela, ki je nadgrajen s strokovnim znanjem.
Zaveza psihologa k upoštevanju etičnih standardov je njegova oblju-
ba širši javnosti, da bo delal dobro. Knjiga Psiholog v dilemi: etične vsebine
in etična zavest v praksi je korak k implementaciji tega.

Opombe ob branju knjige

Knjiga je razdeljena v pet vsebinskih sklopov, popisanih v triintridesetih
poglavjih, in je nastala v sodelovanju s triinšestdesetimi avtorji. Zaradi
obsega in razlik v vsebinskih poudarkih in širini področij, ki jih opisuje-
mo, publikacija ni popolnoma homogena.

Avtorji so v prispevkih pisali v prvih osebah ednine, dvojine ali mno-
žine, odvisno od njihove situacije oz. konteksta. Tudi konkretni primeri
so izmenjaje pisani v prvi ali tretji osebi ednine ali množine.

Nekateri avtorji so pisali v še vedno prevladujoči in slovnično ustalje-
ni praksi uporabe moškega spola, drugi so izmenjaje uporabljali besede za
moški ali ženski spol, spet tretji so uporabili končnice besed za navezova-
nje na različne spole. V besedilih tega nismo poenotili. Uporaba moškega
spola v tekstih za vse spole naj bo razumljena kot slovnična oz. nezazna-
movana uporaba. Tako je tudi pri naslovu knjige. Izjema so le konkretni
primeri, kjer spol predstavlja pomembno dimenzijo situacije.

18
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25