Page 20 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Razpravljanja o primerih bralec ne sme jemati kot recepturo, ki bi
lahko enako (ne)učinkovito delovala v drugem, četudi na videz še tako
sličnem primeru. Reflektiranje prispeva k ozaveščanju, kako o etičnih di-
lemah razmišljati, na kaj vse biti pozoren, kakšni so mogoči načini etično
občutljivega ravnanja ipd. Izčrpne razprave in refleksije avtorjev drago-
ceno opogumljajo bralca k etični občutljivosti, ga usmerjajo in vodijo ter
spodbujajo h končni odločitvi, ki je za vsak primer edinstvena.
Ker absolutnega odgovora, kaj je dobro oz. pravilno, ni, mora biti re-
flektiranje etično občutljivih situacij za psihologe stalnica strokovnega
dela. Čaka nas torej neskončno premlevanje, kaj je za določenega posa-
meznika, skupino, družbo v danem trenutku in prostoru oz. v dani situa-
ciji najbolje narediti. Z besedili v tej knjigi imamo priložnost učiti se pro-
cesa reflektiranja etičnih vsebin pri našem delu.
»Skrb za etiko je skrb za dobrobit ljudi.«
Etično ustrezno delovanje je ključna komponenta zaupanja širše jav-
nosti v psihologe in psihologijo. Ker se pri delu psihologov pogosto nas-
lavljajo zelo pomembna življenjska vprašanja, čustveno intenzivne teme
in ranljivi posamezniki ali skupine, mora biti etično ustrezno delovanje
minimalni standard dela, ki je nadgrajen s strokovnim znanjem.
Zaveza psihologa k upoštevanju etičnih standardov je njegova oblju-
ba širši javnosti, da bo delal dobro. Knjiga Psiholog v dilemi: etične vsebine
in etična zavest v praksi je korak k implementaciji tega.

Opombe ob branju knjige

Knjiga je razdeljena v pet vsebinskih sklopov, popisanih v triintridesetih
poglavjih, in je nastala v sodelovanju s triinšestdesetimi avtorji. Zaradi
obsega in razlik v vsebinskih poudarkih in širini področij, ki jih opisuje-
mo, publikacija ni popolnoma homogena.
Avtorji so v prispevkih pisali v prvih osebah ednine, dvojine ali mno-
žine, odvisno od njihove situacije oz. konteksta. Tudi konkretni primeri
so izmenjaje pisani v prvi ali tretji osebi ednine ali množine.
Nekateri avtorji so pisali v še vedno prevladujoči in slovnično ustalje-
ni praksi uporabe moškega spola, drugi so izmenjaje uporabljali besede za
moški ali ženski spol, spet tretji so uporabili končnice besed za navezova-
nje na različne spole. V besedilih tega nismo poenotili. Uporaba moškega
spola v tekstih za vse spole naj bo razumljena kot slovnična oz. nezazna-
movana uporaba. Tako je tudi pri naslovu knjige. Izjema so le konkretni
primeri, kjer spol predstavlja pomembno dimenzijo situacije.

18