Page 180 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Uvod
Psihologi smo pri svojem delu na centru za socialno delo (v nadaljevanju
tudi center ali CSD) nenehno izpostavljeni etično občutljivim vsebinam
in etičnim dilemam. Večinoma se srečujemo z zelo občutljivimi, čustve-
no vznemirjenimi in ranljivimi uporabniki, ki na center prihajajo v zanje
visoko krizni situaciji ter so zelo obremenjeni s kompleksnimi eksisten-
cialnimi, socialnimi in osebnostnimi težavami ter s težavami v družin-
skih odnosih. V nekatere obravnave so vključeni neprostovoljno, vsebina
obravnav je občutljiva, družinska, osebna, zasebna in včasih je treba upo-
rabnike soočiti s kritiko njihovih ravnanj ali življenjskih okoliščin, kar je
etično občutljivo. Iz teh razlogov moramo psihologi pri svojem delu ves
čas posebno mero pozornosti posvečati etičnim vidikom svojega delova-
nja (v odnosu do uporabnika), svoja ravnanja nenehno reflektirati in ak-
tivno iskati primerne rešitve etičnih dilem, ki se nam postavljajo. Pri delu
nas hkrati zavezujejo številni zakoni, pravilniki in smernice z različnih
ter raznolikih področij, ki jih prav tako moramo upoštevati, tudi pri etič-
nih presojah.
Veliko etičnih dilem psihologov izhaja iz dvojne vloge, ki jih imamo
strokovni delavci centrov, ker na eni strani svetujemo, nudimo pomoč in
podporo ob različnih stiskah uporabnikov, na drugi strani pa ocenjuje-
mo, oblikujemo mnenja, sodelujemo pri odločitvah, ki lahko pomenijo
pomemben poseg v družino ter spremembe v življenju uporabnikov. Psi-
holog je npr. izvajalec socialnovarstvene storitve strokovna pomoč sveto-
vanja posameznikom in družinam, ki jo družina potrebuje in želi (Zakon
o socialnem varstvu (ZSV-UPB2), 2007), ter hkrati ocenjuje, ali je z vidi-
ka lastnosti otroka, staršev, družine in širšega okolja otrok ogrožen (jav-
no pooblastilo za varstvo koristi otrok). Posledično sodeluje pri presoji in
odločanju, ali je treba sodišču predlagati ukrepe za varstvo koristi otroka
po Družinskem zakoniku (DZ) (2017) ter posegati v družino. Ti ukrepi za
družino in vse družinske člane povzročijo velike spremembe in čustveno
obremenjenost, saj so to včasih spremembe, ki si jih sami niso želeli. Med
takimi ukrepi za varstvo koristi otroka je etično najzahtevnejši ter najob-
čutljivejši predvsem najstrožji ukrep – odvzem otroka.
Občutljivo področje je tudi pridobivanje in predvsem razkrivanje po-
datkov, ki jih psiholog pridobi od uporabnikov, posebej od mladoletnih
otrok. Pri teh vsebinah vedno obstaja etični pomislek glede posredovanja
podatkov drugim udeleženim osebam (npr. staršu) ali institucijam (npr.
policiji, sodišču). Etične dileme, ki so v teh primerih posebej zahtevne, so,

178