Page 126 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 126

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

            7 Sklep: mnogotere rabe poti Parenzana
            Parenzano uporabljajo različni ljudje za različne namene: kot kolesarsko
            progo, progo za tek ali lokalni prevoz, cesto za sprehod ali zgolj daljši in
            krajši postanek med športno aktivnostjo. Namenjena je različnim kole-
            sarjem, sprehajalcem, ki hodijo ob morju po poti med priobalnimi kraji,
            domačinom, ki gredo po opravkih, turistom, ki gredo na plažo in se nato
            namestijo ob poti ob morju ter na skalnati obali, sprehajalcem psov, ki pe-
            ljejo svoje ljubljence na zrak, staršem z otroki in vozički, tekačem, ljudem,
            ki se vozijo z rolerji, rolkami ali trenirajo nordijsko hojo, ter ribičem, ki z
            obale lovijo ribe s palico.
                 Pogosto so med tako različnimi uporabniki rabe te poti morda kon-
            fliktne, kar dajejo slutiti naključno zbrane informacije in opažanja s te-
            rena, nameščene table s pravili obnašanja ter občinska opozorila o skup-
            ni rabi zelenih površin ob morju, zlasti o rabi Parenzane (Mestna občina
            Koper 2021). Ljudje, ki so lastniki zemljišč ob trasi, Parenzano uporablja-
            jo za vsakodnevni prevoz do doma, sadovnjakov in vinogradov, nekate-
            ri traso uporabljajo kot pot do dela/službe, za lokalni prevoz in kot in-
            frastrukturo za vsakdanje gibanje ali rekreacijo. Potencialni konflikti
            izhajajo tudi iz rabe različnih uporabnikov, ki po poti potujejo z različni-
            mi hitrostmi, zlasti še adrenalinski kolesarji, sprehajalci s psi ali brez na
            krajšem sprehodu v okolici doma, družine z majhnimi otroki, ki si nabira-
            jo kolesarske izkušnje ali še uporabljajo poganjalčka, ljudje s palicami za
            nordijsko hojo, mopedisti ter domačini na poti do svojih njiv, oljčnikov ali
            sadovnjakov, ki se peljejo z avtom ali s traktorjem.
                 Danes so nekateri deli poti zastopani kot slikoviti deli istrske pokra-
            jine v turistični ponudbi, ki je vezana predvsem na kolesarski turizem in
            pohodništvo. Z neenakimi vizijami in nesoglasji je bila Parenzana zazna-
            movana  že  od  izgradnje  ozkotirne  priobalne  istrske  železnice  v  prete-
            klosti. Podobno lahko ugotovimo, da nesoglasja in napetosti zaznamu-
            jejo tudi vzpostavljanje poti in Muzej Parenzana, ki so ga želeli snovalci
            postaviti v poslopju nekdanje železniške postaje v Izoli, občinski usluž-
            benci pa so se raje odločili za ustanovitev muzeja v starem mestnem jedru
            (Kralj). Po šestnajstih letih je bil muzej zaradi nesoglasja tedanjega župa-
            na z upravljavcem obsojen na zapiranje. Nekdanji Muzej Parenzana, kjer
            so bili razstavljeni maketa proge, modeli vlakcev, proizvedeni v nekdanji
            tovarni Mehanotehnika Izola, model tramvaja iz Pirana, stare fotografije
            nekdanjih železniških postaj, viaduktov in mostov, je bil konec leta 2016
            ukinjen in spremenjen v muzej Izolana – hiša morja. Nekdanji upravnik


            126
   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130   131