Page 127 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva

muzeja Srečko Gombač je pripovedoval o Parenzani kot tehniški in kul-
turni dediščini ter lokalni zgodovini transporta ljudi in dobrin, ki so jih
ljudje proizvajali. Njegovo vodenje po ljubiteljskem muzeju je bilo polno
kulturnozgodovinskih anekdot iz preteklega življenja ob lokalni železni-
ci, ki se niso izogibale sporni dediščini (Hamm in Schönberger 2021, 30)
in zapleteni oz. težavni, »ekstrudirani« zgodovini (Ballinger 2012), ki je
povezana z eksodusom. Danes je v tem muzeju razstavljena zelo okrnjena
zbirka dokumentov in eksponatov o Parenzani, ki vsebuje železniške tire,
gramoz in maketo ter nekaj zgodovinskih podatkov o železnici. Vodenje
po muzeju izvaja oseba, ki je usposobljena za turističnega vodnika in se
ne dotika težavne, zapletene zgodovine. V Regionalnem razvojnem pro-
gramu obalno-kraške regije za obdobje 2021−2027 se je poleg dokonča-
nja celotne poti Parenzana ter njenega umeščanja v širšo mrežo kolesar-
skih ter rekreativnih poti načrtovalo tudi oblikovanje Tehničnega muzeja
Parenzana oz. umestitev eksponatov in drugih artefaktov v hišo Izolano
(Regionalno razvojni center Koper 2022, 176, 186), kar je bilo doslej izve-
deno le v manjšem obsegu, če primerjamo obstoječo in staro zbirko.
Vrnimo se k tezi Emily Orley (2012), da kraji spregovorijo skozi spo-
mine in zgodbe ljudi, ki pripovedujejo o preteklosti. Ljudje, ki so ohra-
njali spomin na zgodovino železnice s pomočjo dela v Muzeju Parenzana
(Gombač 2022), preslikavanja fotografij starih železniških postaj (Ruzzier
2012) ali objavljanja preslikanih razglednic (Ruzzier 2012), so različno go-
vorili o sporni zgodovini. Italijansko govoreči (nekdanji) prebivalci Istre
so se spominjali vlakca z navezavo na izgubljeno domovino in »pozablje-
no zgodovino« oz. zamegljenih povesti, ki so sodile »v skupne korenine«
(Ruzzier 2012). Tisti, ki so ostali, so preteklost Parenzane oživljali z misli-
mi na prihodnost. Tako je npr. nedavno preminuli Giulio Ruzzier kraj po-
rušene postaje v Luciji oživel tako, da je kolo, na katerem vozijo zadihani
potniki sodobnega časa, združil s podobami nekdanjega parnega vlaka, z
izdelano maketo lokomotive in vagona, ki ga sestavljajo deli starih koles.
Tako je s kolesarjenjem in z novimi vsebinami na Poti zdravja in prijatelj-
stva povezal zamolčano, sporno zgodovino ter sodobnost s prihodnostjo.
Ker smo razpolagali z obsežnim gradivom, zbranim v letih 2014−2016,
smo lahko preverjali spremembe, ki so nastale ob poti. V preteklosti so
si po različnih občinah prizadevali za zadržano ohranjanje zgodovinske-
ga spomina na železnico, saj je po interpretacijah mnogih predstavljala
tudi simbol fašizma, čeprav so jo zgradili v času avstro-ogrske monarhije.
Opomnike na fašistično zgodovino, ki je zaznamovala te kraje, lahko naj-

127