Page 156 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

membe v rabi zemljišč, vzorci spreminjanja pa se v različnih delih drža-
ve razlikujejo. Na procese spreminjanja rabe zemljišč vplivajo spremembe
v starostni strukturi prebivalstva in rast (ali zmanjševanje) števila pre-
bivalcev. Praviloma se na območjih, ki so podvržena bodisi staranju pre-
bivalstva bodisi depopulaciji, veča delež zemljišč v zaraščanju (Horvat in
Žiberna 2020). To smo ugotovili tudi za izbrana tri naselja, kjer se je v zad-
njih dvesto letih intenzivnost rabe zemljišč izrazito zmanjšala. Na sliki 11
so prikazani deleži posameznih kategorij rabe tal za vsa obravnavana na-
selja za leti 1818 ter 2022 in je vidno, da so bile v času franciscejskega ka-
tastra bistveno večje površine prerasle s travinjem, več je bilo njivskih po-
vršin in vinogradov, slednjih zlasti v Movražu, zelo malo pa je bilo gozda
in grmičevja. V kategoriji »ostalo (kmetijsko)« so združene kategorije sa-
dovnjakov, nasadov oljk in mešanih nasadov, ki niso dosegle 1 % celotne
površine. V današnjem času je absolutno prevladujoča kategorija gozd, ki
je prerasel tudi kulturne terase na pobočjih Movraške vale in se širi na
pašnike Rakitovsko-Movraškega krasa (slika 12).
Večina obdelanih zemljišč je danes v bližini naselij (sliki 13 in 14).
V vseh naseljih imajo njive zelo skromen delež, prav tako vinogradi na
Dvorih in Movražu, Rakitovec pa zaradi hladnejšega podnebja tudi v
preteklosti ni imel nasadov vinske trte. Manjše obdelane površine v
Rakitovcu še danes predstavljajo njive v vrtačah (slika 15).
Naši rezultati so potrdili značilno ozelenjevanje nekdanjih obdelo-
valnih površin in ogozdovanje travnikov ter pašnikov, kar so ugotovile
tudi predhodne raziskave na območju slovenske Istre (Čarni in Kaligarič
1991; Kladnik 2011; Černe in Kušar 2012; Ivanjšič, Škornik in Kaligarič
2013). Glede na rabo zemljišč v slovenski Istri so po podatkih za leto
2008 gozdovi pokrivali 55,5 %, travniki in pašniki 15,7, njive in vrtovi 3,9
ter trajni nasadi 12 % zemljišč (Černe in Kušar 2012), kar se pri travinju
in trajnih nasadih opazno razlikuje od zgoraj navedenih deležev za leto
2022, delež gozda pa je podoben (slika 11). Černe in Kušar sta ocenila de-
leže izbranih kategorij rabe zemljišč za celotno slovensko Istro, kjer so za
vinograde ter oljčnike v povprečju boljši pogoji in so zato veliko bolj raz-
širjeni. Večji delež pripada tudi njivam in zelenjavnim vrtovom. Slabši
pogoji za poljedelstvo in sadjarstvo v naših naseljih pa so razlog za večji
delež travnikov. Kot so povedali intervjuvanci, je bila v preteklosti na tem
območju najpomembnejša živinoreja, predvsem govedoreja. V Rakitovcu
je bila pomembna tudi reja drobnice. V času Italije je bilo okoli 1.000 ovc,
premožnejši so jih imeli okoli 100, večina pa malo in so združevali pašo,

156