Page 158 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

Slika 13: Obdelana zemljišča s treh strani obkrožajo Movraž
(fotografija: Borut Stojilković, 9. 5. 2023)

molžo in sirjenje. Pašniki so bili v širši okolici vasi, na nizkem krasu pro-
ti Dvorom in Movražu, na območju Kavčiča, Goliča in Lipnika pa so ko-
sili travo za zimsko krmo. Domačini z večjimi čredami so se selili v nižje
dele Istre proti morju (transhumantna paša), kjer so lahko v jeseni pas-
li dalj časa (Rožac Darovec 2005, 72). Domačini z več zemlje, ki so lahko
prehranili več živali, so imeli tudi vole (boškarine), ki so bili nepogrešlji-
ve vprežne živali. S študenti smo mlado boškarinko videli na pašniku v
Rakitovcu (slika 16). Konj niso nikoli imeli, osle pa le nekateri. Govedo so
imeli predvsem zaradi mleka, ki so ga prodajali v mlekarno v Dekanih, te-
ličke pa so vzredili za prodajo. Večinoma so pasli (zjutraj in zvečer) vsak
na svojih parcelah. Za zimsko oskrbo so težko pridelali dovolj sena in so
travo želi tudi na kamnitih travnikih na krasu, kjer košnja ni bila možna.
Delali so kope (op.: več metrov visoke kopice sena) in jih pozimi spravljali
domov, sta nam povedala sogovornika. Okoli leta 1980 se je mlečna gove-
doreja večinoma končala in na Dvorih je v 90. letih samo še ena domači-
ja oddajala mleko. Ko ni bilo več odvzema mleka na domu, so še nekaj let
z mlekom hranili teličke (ki so jih dokupili), potem pa niso imeli več krav.

158