Page 161 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Spremembe rabe zemljišč v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v zadnjih 200 letih

Slika 16: Mlada boškarinka v Rakitovcu
(fotografija: Gregor Kovačič, 2. 4. 2019)

žito, samo večje njive so orali s pomočjo vpreg krav in volov ter z njimi vo-
zili gnoj in pridelke. Sogovorniki so omenili, da je kmetijska mehaniza-
cija hkrati z lažjim obdelovanjem pospešila opuščanje rabe na zemljiščih,
kjer ni bilo pogojev za strojno obdelavo. Danes ima vsaka hiša, ki se še
ukvarja s kmetijstvom, najmanj dva traktorja in več priključkov, ki jih
uporabljajo pri sezonskih opravilih, manjka pa ljudi in volje, so povedali.
Kmetijstvo v izbranih naseljih ima zgolj samooskrbni pomen in že dolgo
ni več pomemben vir dohodka. Kot so izpostavili vsi intervjuvanci, so la-
stniki večinoma zaposleni in kmetujejo po službi oz. po tem, ko so se upo-
kojili. Pomanjkanje časa v prvem primeru in delovnih zmožnosti v dru-
gem vplivata na obseg obdelanih površin. Za to, da mladih kmetovanje v
večji meri ne pritegne, so sogovorniki navedli več razlogov, kot so slabši
pogoji (spomladi pogosto pozeba in poleti pomanjkanje padavin), premaj-
hen zaslužek in majhne posesti. Veliko opuščenih kmetijskih zemljišč je v
lasti izseljenih prebivalcev oz. njihovih potomcev, zato jih ne morejo ku-
piti ali dobiti v najem ter tako povečati svojih posesti. Razdrobljenost je
posledica dedovanja v preteklosti, ko so se zemljišča delila med vse dedi-

161