Page 223 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Recenziji

zujeta s širitvijo suburbanizacije na obmejna območja na hrvaški strani.
Tretje poglavje o revitalizaciji poti po nekdanji trasi ozkotirne železnice
Trst–Poreč (Parenzani), ki ga je napisala Alenka Janko Spreizer, izstopa s
svojo metodologijo, kajti »v metodološkem smislu poglavje temelji pred-
vsem na antropoloških pristopih k razumevanju krajine in izhaja iz te-
renskega dela z opazovanjem z udeležbo«. Metodološka drugačnost tega
poglavja bo morda bralca na prvi pogled presenetila ali celo zmotila, ven-
darle pa menim, da odlično zaokrožuje vsebino monografije ter osvežuje
in dopolnjuje geografski pristop. Četrto poglavje pod peresom Valentine
Brečko Grubar, Mojce Poklar in Boruta Stojilkovića obravnava klasično
geografsko tematiko, to je spremembo rabe zemljišč, in sicer na primeru
Dvorov, Movraža in Rakitovca. Odlika tega poglavja je predvsem v tem,
da so ugotovljene spremembe s pomočjo zgodovinskih katastrskih virov
razložene na podlagi delno strukturiranih intervjujev, hkrati pa je v in-
terpretacijo dejavnikov sprememb vključeno dobro poznavanje tamkaj-
šnjih naravnih razmer. Monografija je z zadnjim poglavjem logično za-
okrožena z obravnavo razvojnih priložnosti izbranih naselij (Podpeč,
Rakitovec in Zazid), pisci so Valentina Brečko Grubar, Branka Razpet in
Miha Koderman. Raziskava je podobno kot v predhodnem poglavju te-
meljila na intervjujih, poleg tega pa tudi na anketah. Vsa poglavja so bo-
gata opremljena s kartografskim in slikovnim gradivom, kar daje knjigi
še dodatno vrednost.
Za skrbno ureditev monografije sta zaslužna Miha Koderman in
Mojca Poklar. Delo temelji na raziskovalnem delu učiteljev in študen-
tov Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze
na Primorskem in je kot tako vir navdiha tudi za prihodnje generacije
študentov. Kot temeljno geografsko delo o slovenski Istri bo nepogrešlji-
vo branje in izhodišče za prihodnje raziskave, ne samo geografske, am-
pak tudi drugih sorodnih strok. Podatki o procesih v slovenskem delu
Sredozemlja bodo tudi ključen vir za prihodnje raziskave v širšem medi-
teranskem prostoru, zato je objava monografije pomembna tako v sloven-
skem kot tudi v mednarodnem okviru.
dr. Matej Gabrovec

223