Page 222 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

2
Monografija Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2 predstavlja logično in
smiselno nadaljevanje prve knjige, ki je izšla pri istem založniku leta 2021.
V prvi knjigi so bile uvodoma sintezno predstavljene najpomembnejše na-
ravno- in družbenogeografske značilnosti slovenske Istre, v drugem delu
pa so bile posamezne teme prikazane bolj poglobljeno, v ospredju teh raz-
prav pa so bili naravni viri in njihova raba. Že urednik prve knjige Gregor
Kovačič je predgovoru napovedal drugo in morda še tretjo knjigo – druga
je sedaj pred nami. V njej so v ospredju družbenogeografske teme, s kate-
rimi le-ta logično dopolnjuje prvo knjigo. Treba pa je poudariti, da geogra-
fi v skladu z načeli svoje stroke vedno povezujemo družboslovna in nara-
voslovna znanja; tako je seveda tudi v tej knjigi. Na prvi pogled izstopa
tematika prvega poglavja o ranljivosti slovenske obale, a tudi v tem pri-
meru nas avtorici opozarjata, da je »upoštevanje družbeno-ekonomskih
dejavnikov pri oceni ranljivosti prav tako pomembno, saj ranljivost obal
ocenjujemo predvsem z antropocentričnega vidika«.
Pomembna vloga znanstvenih del je poleg predstavitve raziskav tudi
uvajanje nove znanstvene terminologije, pri geografiji pa tudi uveljavlja-
nje novih pokrajinskih imen. Slednjemu so se žal avtorji in uredniki te
monografije odrekli, saj že naslov govori o slovenski Istri, torej o sloven-
skem delu polotoka, ki si ga delimo s Hrvati in Italijani. Za to pokrajino
se v geografski literaturi in v javnosti uporablja več različnih imen, gle-
de imena pokrajine so potekale številne razprave, eno izmed njih je or-
ganiziral tudi Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije
Univerze na Primorskem. Slovenska matica se je npr. v svojih publikaci-
jah odločila za zapis Slovenska Istra, torej to ime uveljavlja kot lastno ze-
mljepisno ime. Pričakoval bi, da se geografi na primorski univerzi tudi v
tej monografiji ali pa ob drugih priložnostih opredelijo do te imenoslov-
ne problematike.
Monografija ima poleg predgovora šest daljših poglavij. V prvem
Mojca Poklar in Valentina Brečko Grubar obravnavata ranljivost sloven-
ske obale glede na dvigajočo se gladino morja. Na obali oz. na stiku morja
s kopnim so zgoščene gospodarske in druge dejavnosti, zato je prikaz pos-
ledic dvigovanja morske gladine zaradi podnebnih sprememb s pomočjo
indeksa ranljivosti obal ob učinkoviti uporabi geografskih informacijskih
sistemov še kako aktualen. V drugem poglavju Miha Koderman in Nataša
Kolega na primeru Lucije in Svetega Petra obravnavata novejše urbaniza-
cijske procese, ki jih interpretirata po posameznih obdobjih in jih pove-

222