Page 39 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

            obalnega pasu večja kot 8,5 m, so bile ocenjene z zelo nizko ranljivostjo in
            skupno obsegajo 31,2 % celotne obale.
                 Glede na naklon površja je dobra tretjina obale razvrščena v razred
            zmerne do zelo visoke ranljivosti (slika 9). Zelo visoka ranljivost je bila do-
            deljena najstrmejšim odsekom klifov v Piranu, Fiesi, Pacugu, Strunjanu,
            pod Belvederjem in delu klifa med Izolo in Koprom, kjer povprečni na-
            klon presega 24,5°. Ta območja obsegajo 12 % celotne obale. Odseki z vi-
            soko ranljivostjo, ki obsegajo skupno 10 % celotne obale, se nahajajo med
            odseki prej omenjenih klifov, poleg teh pa še na polotoku Seča, na obmo-
            čju od Bernardina do Fornač ter na južnem delu Ankaranskega polotoka.
            Tu je tudi velik del obale razvrščen v razred s srednjo ranljivostjo, ki sku-
            paj z nekaterimi odseki, med prej omenjenimi, obsega 14 % celotne obale.
                 Glede na lego in usmerjenost obale so srednje do zelo ranljivi odseki
            usmerjeni proti zahodu, severozahodu, severovzhodu, severu, jugu in ju-
            gozahodu ter skupaj predstavljajo 84 % obale (slika 10). Kar 34,2 % obale je
            visoko in 20,5 % zelo visoko ranljive. Visoko ranljivi so vsi odseki sloven-
            ske obale, usmerjeni proti severu in severovzhodu, kjer prevladuje visoka
            obala, zelo visoko ranljivi pa proti jugu in jugozahodu. Ti obsegajo obalo
            od Sv. Katarine do Debelega rtiča, večji del obale od Portoroža do Punte
            v Piranu ter posamezne odseke med Sečovljami in Lucijo ter v Strunjanu.
            Srednje ranljivi so usmerjeni proti zahodu in severozahodu ter se pojav-
            ljajo razdrobljeno tako na nizki kot visoki obali. Nizko ranljiva je obala,
            ki je usmerjena proti vzhodu in jugovzhodu, ki je le pri Bernardinu in na
            vzhodnem delu starega mestnega jedra Izole, in obsega le dober odstotek
            celotne obale. Preostalih 14,7 % obale, ki vključuje območja marin, man-
            dračev in bazenov v Luki Koper, je bilo ocenjene kot zelo nizko ranljive,
            saj je tamkajšnja obala zaradi svoje zaprte lege manj izpostavljena vpli-
            vom valovanja.
                 Ob slovenski obali smo na območju 100-metrskega pasu od obale
            proti odprtemu morju zabeležili povprečne naklone morskega dna med 0,4°
            in 12,4°. Odseki z nakloni nad 7,8°, ocenjeni kot zelo visoko ranljivi, obse-
            gajo skoraj 20 % celotne obale in so v večjem obsegu v Luki Koper (ume-
            tno poglabljanje morskega dna) ter v okolici Punte v Piranu, kjer sloven-
            sko morje doseže tudi največjo globino (slika 11). Visoko ranljivi so krajši
            odseki v neposredni bližini grajene obale v Portorožu, Piranu, Kopru, de-
            loma tudi Izoli ter na območjih visoke obale med Piranom in Izolo, ki
            skupaj obsegajo 15,5 %. Srednje ranljivi odseki so v večji meri zastopani
            na območju med Koprom in Strunjanom, pripada pa jim približno dese-


                                                                               39
   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44