Page 43 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

tina obale. Odseki z nizko ali zelo nizko ranljivostjo obsegajo 55 % oba-
le. Ti vključujejo predvsem nizko obalo, kjer s sedimenti prekrito uravna-
no dno sega globlje v morje, ter plaže pod klifi, ki se nadaljujejo v položno
dno. Na Debelem rtiču se plitvo in uravnano dno, ki obsega tudi peščeno
sipino, razteza ravno do okoli 100 metrov od obale.
Širina plaže je spremenljivka, za katero so rezultati ocenjevanja ran-
ljivosti podali najkritičnejše rezultate (slika 12). Kar 74 % obale je ocenje-
ne kot zelo visoko ranljive, ta delež pa zajema umetno utrjeno obalo, kjer
plaž, ki bi ublažile energijo valov, praktično ni. Plaže pod klifi so različ-
no ozke, zato je večina obalnih odsekov ocenjenih z visoko ali s srednjo
ranljivostjo. Nizka ranljivost je le na odsekih visoke obale s široko plažo
od rta Kane do rta Strunjan, zelo nizka pa na muljasti obali na območju
Sv. Katarine in ob Zalivu sv. Jerneja ob slovensko-italijanski meji, kjer je
povprečna širina plaže presegla 10 m. Odseki z nizko in zelo nizko ranlji-
vostjo skupaj obsegajo le 12 % obale.
Glede na to, da je večji del slovenske obale antropogeno preobliko-
van, ocene ranljivosti obale glede na njeno stopnjo naravnosti pričakova-
no kažejo, da je le dobra petina obale visoko ali zelo visoko ranljiva (slika
13). Slednja obsega 18,8 % obale, predvsem visoko obalo na Debelem rti-
ču, med Belvederjem in Strunjanom, med Pacugom in Fieso ter deloma
na severnem delu Pirana ter obalne odseke na Sv. Katarini in ob Zalivu
sv. Jerneja na Lazaretu, kjer je nizka in naravna obala. Visoka in srednja
ranljivost sta ocenjeni na obalnih odsekih ob prej omenjenih klifih, kjer
je delež naravnosti že manjši. Za odseke z do 80 % naravne obale je poda-
na ocena visoke ranljivosti in ti obsegajo 2,1 % obale, za odseke z do 60 %
pa srednje ranljivosti in njim pripada 1,3 % celotne obale. Kar 76,1 % slo-
venske obale je ocenjene z zelo nizko ranljivostjo, kjer je stopnja narav-
nosti manjša od 20 %. Ta razred obsega območja umetno utrjene oz. gra-
jene obale.
Ranljivost slovenske obale je glede na njeno izpostavljenost poplavam
v 71,2 % obale zelo nizka (slika 14) in obsega, poleg odsekov visokih obal,
še antropogeno zvišane obale s prisotnimi zaščitnimi objekti, ki varujejo
pred poplavami morja. Na drugi strani je slaba petina celotne slovenske
obale od srednje do zelo visoko ranljiva. Večja izpostavljenost poplavam
in s tem visoka ranljivost je ocenjena za nižje ležeče predele obalnih mest
(območja v Piranu, Izoli, starem mestnem jedru Kopra in nekaterih delih
Luke Koper), med zelo visoko ranljiva pa spadajo območja Sečoveljskih in

43