Page 36 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

            gitalnega modela višin z ločljivostjo 0,5 m smo za 100-metrski kopni pas
            obale določili poplavna območja, ki predstavljajo območja z nadmorski-
            mi višinami od najnižje višine za razlivanje morja do stika z obalno črto.
                 Poplavna območja ob vsakoletnih poplavah morja znotraj 100-metr-
            skega kopnega obalnega pasu obsegajo 86,65 ha površine, vendar se nji-
            hova razsežnost razlikuje med odseki. Večinoma so omejena le na ožja
            obalna območja, kot so plaže pod klifi, v primerih utrjene obale pa ob-
            segajo ozek pas do zaščitnih nasipov (npr. Semedelska cesta v Kopru).
            Vsakoletnim poplavam so bolj izpostavljena južna območja obalnih mest
            (Piran, Portorož, Izola in Koper) ter aluvialne ravnice ob izlivih vodoto-
            kov slovenske Istre. Večje površine, izpostavljene poplavam, so v bliži-
            ni ustij Rižane in Badaševice v Kopru, Roje v Strunjanu, potoka Fazana
            v Luciji ter Dragonje in Drnice v Sečovljah. Ravno na območju slednjih se
            nahaja tudi večje strnjeno poplavno območje.
                 Izpostavljenost poplavam je bila za vsak obalni odsek izračunana
            glede na površino, ki jo poplavno območje znotraj njega obsega. Ocene
            ranljivosti so bile dodeljene na osnovi deleža poplavam izpostavljenega
            območja na vsakem obalnem odseku, pri čemer so manjši deleži povezani
            z manjšo ranljivostjo in obratno.


            6 Ocene ranljivosti obale na podlagi posameznih spremenljivk
            Rezultati ocenjevanja ranljivosti slovenske obale glede na njeno nadmor-
            sko višino (slika 8) kažejo, da so najranljivejši odseki nizke obale in dobra
            petina obale (20,3 %) je bila ocenjena kot zelo visoko ranljiva. To so obmo-
            čja Sečoveljskih in Strunjanskih solin ter Stjuže, kjer povprečna nadmor-
            ska višina ne presega 1,3 m, nekateri odseki pa so celo pod morsko gla-
            dino. V razred zelo visoko ranljive obale spadajo tudi območja utrjene
            nizke obale v Kopru ob Semedelski promenadi in mandraču ter nekate-
            ri deli Luke Koper, tudi v Izoli, južnem delu Pirana in na območju porto-
            roške marine. Med območja z visoko ranljivostjo, ki obsega tudi največ-
            ji delež slovenske obale (36 %), je uvrščen velik del obale v Portorožu, na
            Bernardinu, v Izoli in Kopru ter na Lazaretu. To so nizke obale, kjer pov-
            prečne nadmorske višine ne presežejo 4 m. Med njimi se pojavljajo tudi
            odseki, ocenjeni s srednjo ranljivostjo, za katere je značilna nizka nad-
            morska višina tik ob obalni črti, z oddaljevanjem od nje pa se površje re-
            lativno hitro dvigne. Srednje ranljivi odseki obsegajo 12,5 % celotne oba-
            le. Višje ležeče obale, kjer je povprečna nadmorska višina 100-metrskega


            36
   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41