Page 47 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

Strunjanskih solin ter območje marine v Luciji, ki skupno obsegajo 9,3 %
slovenske obale.
Prisotnost geomorfnih procesov je v primeru našega izračuna ranlji-
vosti slovenske obale spremenljivka, ki prispeva le k ranljivosti visoke
obale. Ocenjevanje ranljivosti glede na prisotnost geomorfnih procesov
je bilo izvedeno le na klifih, območja nizke obale pa so bila opredeljena
kot zelo nizko ranljiva (slika 15). V razred nizke ranljivosti spadajo odseki
z antropogeno fosilizirinami klifi, npr. med Koprom in Izolo, in skupaj s
prej omenjeno zelo nizko ranljivo obalo predstavljajo slabih 80 % celotne
obale. Ker je veliko klifov na slovenski obali delno ali v večji meri pokri-
tih z rastjem in geomorfni procesi niso opazni, je 6,2 % obale razvrščene
v razred nizke ranljivosti, medtem ko so odseki z le deloma poraščeni-
mi klifi in opaznejšimi geomorfnimi procesi v razredu srednje ranljivosti.
Takšen je pretežni del klifov od Belvederja do Strunjana, na južnem delu
Ankaranskega polotoka ter med Pacugom in Fieso. Visoko in zelo visoko
ranljivi so odseki z aktivnimi klifi, ki obsegajo 5 % obale in jih je največ
na Debelem rtiču pa tudi v Strunjanu, na rtiču Kane in pod Belvederjem.

7 Skupna ocena ranljivosti odsekov slovenske obale
Izračunani rezultati PVI za slovensko obalo se gibljejo od 2,2 do 23,7 s sre-
dnjo vrednostjo 8,1 in standardnim odklonom 4,8. Vrednosti so bile nato
normalizirane in končni rezultati ranljivosti za vsak obalni odsek prika-
zani na sliki 16.
Rezultati kažejo, da je 5,7 % obale visoko in 2,9 % obale zelo visoko
ranljive. Najvišje ocene ranljivosti za dvigajočo se morsko gladino so pred-
vsem na odsekih visoke obale s strmimi in neporaščenimi klifi med Fieso
in Pacugom, na rtiču Strunjan ter na rtiču Ronek. Za ta območja so, po-
leg večjih naklonov površja kopnega, ugotovljeni še večji nakloni morske-
ga dna ter pretežno severna usmerjenost obale, ki je izpostavljena pogo-
stim in močnim severovzhodnim vetrovom. Obala je tukaj v razmeroma
naravnem stanju, brez umetnih zaščitnih struktur, ki bi ovirale abrazi-
jo, širina plaže pa je manjša in ne presega 7,5 m. Strmi klifi so izpostavlje-
ni abraziji in vodni eroziji ob padavinah, kar kažejo prisotne različne ge-
omorfološke oblike. Poleg visoke obale je zelo visoko ranljiva obala tudi
na Punti v Piranu. Nizka nadmorska višina, večji nakloni morskega dna
ter odprta lega s pretežno jugozahodno usmerjenostjo obale vplivajo na
zelo veliko izpostavljenost poplavljanju morja. Ob dvigu gladine morja v
primeru vsakoletnih poplav, ki v Piranu poplavijo le ožje obalno obmo-

47