Page 89 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Novejši urbanizacijski procesi v občini Piran – primer naselij Lucija in Sveti Peter

zrasla v homogeno poselitveno celoto. V tem obdobju se je pomembno
povečala tudi pozidana površina zaselkov Raven in Ivankovec severno
od osrednjega dela vasi, ki ga je v letu 2020 ločevalo le križišče cest proti
Novi vasi in glavni cesti Koper–Dragonja. Območje pozidanih površin se
je povečalo tudi v zaselkih Koščiči in Šterenci, vendar pa sta zaselka skozi
celotno obravnavano obdobje ohranila dva prostorsko ločena sklopa sta-
novanjskih in drugih objektov. Manjši zaselek Sikuri je ostal prostorsko
nespremenjen skozi celotno obravnavano obdobje.
Intenziven prostorski razvoj naselja Sveti Peter, ki smo ga spremlja-
li skozi spremembe v obsegu pozidanih površin med letoma 1954 in 2020,
pa se ne odraža v podobno intenzivnem prebivalstvenem razvoju, saj je
število prebivalcev naselja v obravnavanem obdobju med letoma 1945 in
2022 najprej močno upadlo (s 669 leta 1945 na 286 v letu 1981), nato pa po-
novno nekoliko naraslo (na 411 leta 2022).

5 Razprava in sklep
Proces povečevanja pozidanih zemljišč lahko natančneje spremljamo že
od sredine 19. stoletja, stopnjo poselitve pa lahko razumemo kot odraz
razmerja med pozidanimi površinami in njihovo prostorsko razmestitvi-
jo ter izrabo pozidanih površin za stanovanja in delovna mesta (Borko in
Drozg 2011). V prispevku obravnavane spremembe v novejšem prostor-
skem razvoju naselij Lucija in Sveti Peter v občini Piran na svojevrsten
način potrjujejo omenjeno trditev, saj, kot ugotavlja Mirjam Požeš (1991),
vsako novo obdobje s spremembami v prebivalstvenih značilnostih, z go-
spodarsko rastjo oz. nazadovanjem ter tudi z razvojem novih tehnik v
gradnji pušča sledi v zgradbah in obliki naselja.
Območje slovenske Istre je v obdobju od 50. let 20. stoletja doživelo
izjemno intenziven prostorski razvoj, kakršnemu na državni ravni (z izje-
mo širšega območja mestne občine Ljubljana) ni možno najti enakovred-
ne primerjave. Intenzivna urbanizacija v obalnem pasu je po letu 1954
povsem spremenila poselitveni vzorec mestnih naselij pa tudi zgradbo in
značaj podeželskih naselij, ki so se večinoma razširila v okvirih, ki so jih
določale obstoječe poselitvene zgostitve v razloženih gručah, zaselkih in
manjših vaseh (Požeš 1990a).
Skladno z Regionalnim načrtom slovenske obale Edvarda Mihevca je
bilo v piranskem obmorskem pasu vzpostavljeno naselje Lucija, ki je bilo
zasnovano kot spalno naselje ob turistično usmerjenem Portorožu z ma-
rino na območju nekdanjih solin (Čebron Lipovec 2018; 2019). Nekdanje

89