Page 92 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

fazi vzpostavljena v obmejnih naseljih hrvaške Istre, po vstopu Republike
Hrvaške v schengensko območje brez notranjih mej izjemno povečale. Ob
tem seveda ne moremo zanemariti že predhodno omenjenega dejstva, da
je širše obalno območje tudi sicer podvrženo močnim selitvenim toko-
vom iz drugih celinskih regij Slovenije in Evrope.
Med značilnostmi prostorskega razvoja naselja Sveti Peter lahko iz-
postavimo nekatere dejavnike, ki jih je v povezavi z naselji na podeželju
Mestne občine Koper omenjala tudi Mirjam Požeš (1990a; 1990b; 1991).
Spremembe v obsegu pozidanih površin, ki so se na primeru naselja Sveti
Peter povečale s 4,42 leta 1954 na 19,95 hektarja leta 2020, so povezane z
opuščanjem starih hiš v jedru vasi, ki stanovalcem nudijo praviloma niž-
jo kakovost bivanja, zato pogosto prihaja do novih pozidav v tistih delih
naselja, ki imajo razloženo in obcestno zazidavo. Tako se podobno kot v
obalnih območjih spreminja značaj teh naselij: iz nekdaj strnjenih vasi
postopoma nastajajo razložena naselja. Raziskovalka je omenjene značil-
nosti med drugim spremljala v naselju Gračišče (1990b), podobne pose-
litvene vzorce pa smo zaznali tudi v naselju Sveti Peter, kjer je prišlo do
širitve poselitvenih jeder v nekaterih samostojnih zaselkih na severu in
jugu obravnavanega območja, osrednji del naselja z zaselki Sveti Peter,
Goreli, Kozloviči, Špehi in Žbenca pa se je tekom desetletij povezal v pose-
litveno celoto. Kot ugotavlja Mirjam Požeš (1990a), so v starem jedru vasi
pretežno prisotna ostarela gospodinjstva, saj so se mlajše generacije po-
gosto preselile v mesta ali obmestne soseske, ali pa so hiše na tem obmo-
čju vasi že opuščene. Hkrati so si številna mlajša gospodinjstva v pode-
želskih naseljih zgradila novo hišo izven starega jedra vasi, v kateri lahko
zdaj prebiva tudi več generacij hkrati.
Spreminjanje števila prebivalcev v naselju Sveti Peter, kjer je po po-
datkih iz popisa Cadastre national de l‘Istrie v letu 1945 živelo 669 prebival-
cev, do leta 1981 pa je njihovo število upadlo na 286, nazorno priča o tem,
da so spremenjene socialno-ekonomske razmere v številnih podeželskih
naseljih slovenske Istre sprožile depopulacijske trende (Senegačnik 2012;
Koderman, Razpet in Poklar 2021, 56–57). O upadu števila prebivalcev na
istrskem podeželju je v elaboratu Populacijske spremembe v Koprskem pri-
morju pisal tudi Jurij Titl (1961, 17), ki je ugotavljal, da med letoma 1945
in 1954 ni prišlo le do upada števila prebivalstva v obalnih mestih, tem-
več je število prebivalcev upadlo tudi v naseljih s pretežno kmečkim pre-
bivalstvom (Titl pri tem omenja 25-odstotni upad števila prebivalstva v
Kortah in 20-odstotni upad v Pomjanu). Z izboljšavo cestnih povezav do

92