Page 118 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Recenziji

tivne raziskave, hkrati pa bodo bodoči uporabniki knjige pridobili tudi znanje
o tem, kako zagotoviti etično ustreznost svojih raziskav. Delo bo brez dvoma
mogoče uvrstiti med temeljne študijske vire študijskih predmetov, poveza-
nih s pedagoško metodologijo, kot tudi med obvezno čtivo za poznavalce
kvalitativne metodologije, ki želijo svoje znanje poglobiti. Pomemben pri-
spevek prinaša študentom doktorskega študija, ki se bodo lahko podrobno
seznanili z značilnostmi kvalitativnega raziskovanja in pripadajočega instru-
mentarija. Glede na navedeno menim, da bo znanstvena monografija prispe-
vek k razvoju pedagoške metodologije tudi v slovenskem prostoru, kjer še
zlasti primanjkuje znanstvenih in strokovnih publikacij o kvalitativnem pe-
dagoškem raziskovanju.

izr. prof. dr. Tomaž Bratina

Znanstvena monografija avtoric doc. dr. Nine Krmac in prof. dr. Majde Cen-
cič posega na področje analize kvalitativnih podatkov, ki je v slovenskem je-
ziku relativno skromno predstavljeno, pa vendarle na področju družboslovja
v najširšem pomenu relativno pogosto uporabljeno. Kvalitativna analiza po-
datkov je povezana s kvalitativnimi raziskavami, tako z generičnimi kot tudi
različnimi vrstami kvalitativnih raziskav, ki imajo zaradi različnih epistemolo-
ških in ontoloških izhodišč svoje posebnosti, prav tako pa poseže, sicer ne ek-
splicitno, na področje mešanih raziskav (angl. mixed methods research), kjer
pa sta ključnega pomena sama zasnova raziskave in s tem položaj kvalita-
tivnega dela v celotni raziskavi. Zato monografija predstavlja zanimiv izziv
predstavitve analize kot »nadanalize« ob hkratnih opozorilih in usmeritvah
avtoric glede pomena konteksta in cilja raziskave.
Specifično se monografija omeji na pedagoško področje, kar je sicer za-
nimivo, saj metode analize kvalitativnih podatkov niso področno omejene,
tako kot npr. ni faktorska analiza. Res pa je, da so različne tradicije in smeri
razvoja kvalitativnega raziskovanja pustile sledi v značilnostih ter posebno-
stih na posameznih znanstvenih področjih. Morda je delček tega prepoznan
v terminologiji in prevodih poimenovanj metod, vrst raziskav ipd. Avtorici sta
se npr. odločili za rabo izraza obdelava podatkov, v tuji literaturi pa srečujemo
izraz analiza podatkov. Prav to opažanje kliče k ustanovitvi skupine strokov-
njakov, ki bi utrla pot ustreznim, pomensko smiselnim prevodom v slovenski
jezik in s tem gradila strokovno terminologijo ter posledično krepila kvalita-
tivno raziskovanje v slovenskem prostoru.

118