Page 17 - Bezjak, Sonja, ur. 2024. Spoznaj FAIR: Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Uvodnik

15

Znanstveno objavljanje se je začelo z izmenjavo pisem o znanstvenih
problemih in odgovorih nanje že v času renesanse. Takšna pisma so ne-
koliko kasneje začeli objavljati v glasilih posameznih akademij, v drugi
polovici 20. stoletja pa je znanstveno založništvo začelo postajati do-
nosen posel. Glasila posameznih znanstvenih združenj so začele prido-
bivati privatne založbe, ki so v znanstvenem založništvu videle odličen
poslovni model. Znanstvene publikacije so prodajale po vedno višjih
cenah knjižnicam, raziskovalci in raziskovalke pa so v takšnih revijah
še naprej objavljali svoje znanstvene rezultate brezplačno, saj so na ta
način drugim raziskovalkam in raziskovalcem, pa tudi širšemu občin-
stvu, predstavljali rezultate svojih raziskav. S poplavo znanstvenih re-
vij v zadnjih desetletij in konsolidacijo založb je to postala danes ena od
najdobičkonosnejših gospodarskih panog sploh.
V začetku 21. stoletja smo se začeli resneje pogovarjati o tem, da
prehod iz svobodne izmenjave mnenj v odprtih pismih v zaprte revije,
katerih objavljanje in predvsem poslovne modele obvladujejo zasebna
podjetja, ni bil dober za znanost pa tudi da bi morali biti raziskovalni
rezultati, financirani z javnim denarjem, dostopni vsem, ne pa se upo-
rabljati z namenom ogromnih zaslužkov znanstvenih založb. To razmi-
šljanje se je razvilo v sistem odprte znanosti, o kateri veliko govorimo
zadnjih 20 let. Večina raziskovalcev se je že navadila na koncept ob-
javljanja znanstvenih člankov v odprtem sistemu, ki večinoma pomeni,
da raziskovalci sami plačajo za objavo članka, članek pa je potem pros-
to dostopen vsem bralcem brez naročnine na to revijo. Vendar pa so za-
ložbe seveda hitro razumele, kaj se dogaja v znanstvenem svetu in so se
na svoj način pridružile trendu odprte znanosti. Začele so ponujati ob-
javljanje odprtodostopnih znanstvenih člankov v svojih revijah in na
ta način še povečale svoje zaslužke. Danes znanstvene založbe revije
še vedno drago prodajajo knjižnicam na znanstvenih ustanovah, hkra-
ti pa imajo dodaten zaslužek iz zaračunavanja t. i. stroškov obdelave