Page 18 - Bezjak, Sonja, ur. 2024. Spoznaj FAIR: Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

članka. Poleg tega so se pojavile številne nove založbe, mnoge z vpraš-
ljivim nadzorom kvalitete objavljanja, ki so v znanstvenem publiciran-
ju zaznale svojo priložnost za velike zaslužke.
Edina prava rešitev za dejansko delujočo spremembo na področju
znanstvenega založništva bi zato bil model t. i. diamantnega odprtega
dostopa, kjer raziskovalci nimajo nobenih stroškov z objavljanjem svo-
jih rezultatov, ti pa so prosto dostopni. Čeprav se morda to zdi iluzorno,
saj nekdo mora pokriti stroške objavljanja, dejansko ni tako nemogoče.
Stroški objavljanja v času svetovnega spleta in digitalizacije sploh niso
16 tako veliki. Veliko revij že danes ne objavlja več tiskanih izdaj in izjem-
no visoki stroški plačevanja objavljanja v odprtem dostopu, v povpreč-
ju med 2.000 in 3.000 EUR (neto ceni je treba dodati še 22-odstotni
spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v sloveniji
DDV) za en članek, pa vse do 9.500 EUR neto za objavo članka v pre-
stižni reviji Nature, zagotovo ne opravičujejo dejanskih stroškov, ki jih
založbe imajo, temveč še naprej zagotavljajo izjemne dobičke gospo-
darskim družbam na račun javnega, davkoplačevalskega denarja. Če
bi samo del teh gromozanskih javnih sredstev, ki se prelivajo v zasebne
založbe, prelili v spodbujanje objavljanja v diamantnem dostopu z obli-
kovanjem znanstvenih portalov za objavljanje znanstvenih rezultatov,
bi lahko celoten proces objavljanja znanstvenih rezultatov demokrati-
zirali in ga vrnili nazaj h koreninam znanstvenega objavljanja, k pros-
ti izmenjavi mnenj in znanstvenih rezultatov med znanstvenicami ter
znanstveniki.
Odprta znanost pa ne pomeni le objavljanja prosto dostopnih
člankov. Pomeni tudi odprtost podatkov, ki so podlaga za znanstve-
ne objave, pa tudi odprtost ocenjevanja znanstvenih objav, odprtost
ocenjevanja predlogov znanstvenih projektov in, nenazadnje, odprtost
oblikovanja znanstvenih politik v posameznih državah.
Če smo v Sloveniji že dobro seznanjeni z objavljanjem člankov v
odprtem dostopu, pa je objavljanje raziskovalnih podatkov v sistemu
odprte znanosti še precej v povojih. Čeprav Evropska komisija že več
let zahteva, da morajo biti podatki, pridobljeni v okviru projektov,
financiranih z evropskimi sredstvi, prosto dostopni, celotnega sistema
raziskovalke in raziskovalci še nismo posvojili. Tu gre seveda za večje
spremembe kot pri objavljanju v obliki odprtega dostopa, saj je podat-
ke treba pripraviti in urediti na tak način, da bo imela njihova objava
smisel, to pa je povezano z dodatnim delom, včasih pa tudi z dodat-
nimi stroški, pridobiti pa je treba tudi ustrezno znanje. Čeprav ima-
mo danes že več podatkovnih repozitorijev, kjer raziskovalne podatke
lahko objavimo, nimamo poenotenega sistema. Poleg tega se pojavljajo,
marsikdaj upravičeni, pomisleki glede objavljanja občutljivih podatkov,