Page 148 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 148

od genov do vedenja in naprej
            10.1 Definicija in metode preučevanja osebnosti

                   sebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in
                   telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi. Po-
            Osamezniki se razlikujemo v vedenju, mišljenju, čustvovanju in motivaciji. Te
            individualne razlike so stabilne skozi čas in različne situacije.
            Pri preučevanju osebnostnih lastnosti se poslužujemo vprašalnikov, (samo)ocenje-
            vanja in opazovanja vedenja. Podatke o osebnostnih lastnostih lahko povezujemo
            (koreliramo) s podatki, ki jih pridobimo s testi dednosti, z metodami molekularne
            genetike, kjer ugotavljamo variabilnosti v specifičnih genih (GWAS); s »slikanjem
            možganov« (angl. neuroimaging) (npr. slikanjem z magnetno resonanco (MRI) in s
            pozitronsko emisijsko tomografijo (PET)); z določanjem koncentracij psihoaktivnih
            snovi ali njihovih metabolitov (npr. hormonov v slini, metabolitov živčnih prenašal-
            cev v cerebrospinalni tekočini); s psihofarmakološkimi manipulacijami ipd.


            10.2 Zgodovina preučevanja biologije osebnosti

            Razlike v osebnosti v povezavi z raznolikim telesnim ustrojem in zdravjem že dol-
            go fascinirajo mislece. Že 3.000 let pr. n. št. so indijski menihi postavili sistem, v ka-
            terem so telesne značilnosti (dosha) povezali s psihološkimi značilnostmi (guna),
            njihova individualna kombinacija se imenuje prakriti (Shilpa in Venkatesha Murthy,
            2011). Tako so npr. tip Kapha, ki je močnejše postave, po eni strani (če je v ravnotež-
            ju) povezali s kreativnostjo in z umirjenostjo ter po drugi strani (če je preveč pou-
            darjena) s pasivnostjo, posesivnostjo in slabo cirkulacijo krvi.
            Stari Grki, med katerimi je bil na področju medicine poglaviten Hipokrat, so ve-
            denjske značilnosti povezovali s štirimi telesnimi tekočinami. Te so črni žolč (gr.
            µέλαινα χολή, »melania chole«) – melanholik, rumeni žolč (gr. χολή, »chole«) – ko-
            lerik, sluz (gr. φλέγμα, »phlegma«) – flegmatik in kri (gr. αἷμα, »haima«) – sangvinik.

            V 19. stoletju se je Franz Joseph Gall ukvarjal s t. i. frenologijo , psevdoznanostjo, ki
                                                                 1
            glede na velikost določenih področij lobanje sklepa na posameznikove mentalne in
            osebnostne lastnosti. Menil je, da je velikost teh področij sorazmerna nagnjenosti po-
            sameznika k določeni vedenjski in kognitivi lastnosti. Na lobanji je Gall določil 27 pod-
            ročij, ki jih je povezoval z osebnostjo. Od teh področij naj bi jih 19 imele tudi druge
            živalske vrste (Slika 10.1). Posamezne dele lobanje je meril s kaliperjem oziroma krani-
            ometrom.

            10.3 Hans Eysenck

            Prvi teoretiki na področju psihologije osebnosti so bili Sigmund Freud, Alfred Ad-
            ler, Gordon Allport, Hans Eysenk, Abraham Maslow in Carl Rogers.
            1  Glej tudi Hrast (2011).

            148
   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153