Page 148 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja in naprej
10.1 Definicija in metode preučevanja osebnosti

sebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in
telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi. Po-
Osamezniki se razlikujemo v vedenju, mišljenju, čustvovanju in motivaciji. Te
individualne razlike so stabilne skozi čas in različne situacije.
Pri preučevanju osebnostnih lastnosti se poslužujemo vprašalnikov, (samo)ocenje-
vanja in opazovanja vedenja. Podatke o osebnostnih lastnostih lahko povezujemo
(koreliramo) s podatki, ki jih pridobimo s testi dednosti, z metodami molekularne
genetike, kjer ugotavljamo variabilnosti v specifičnih genih (GWAS); s »slikanjem
možganov« (angl. neuroimaging) (npr. slikanjem z magnetno resonanco (MRI) in s
pozitronsko emisijsko tomografijo (PET)); z določanjem koncentracij psihoaktivnih
snovi ali njihovih metabolitov (npr. hormonov v slini, metabolitov živčnih prenašal-
cev v cerebrospinalni tekočini); s psihofarmakološkimi manipulacijami ipd.

10.2 Zgodovina preučevanja biologije osebnosti

Razlike v osebnosti v povezavi z raznolikim telesnim ustrojem in zdravjem že dol-
go fascinirajo mislece. Že 3.000 let pr. n. št. so indijski menihi postavili sistem, v ka-
terem so telesne značilnosti (dosha) povezali s psihološkimi značilnostmi (guna),
njihova individualna kombinacija se imenuje prakriti (Shilpa in Venkatesha Murthy,
2011). Tako so npr. tip Kapha, ki je močnejše postave, po eni strani (če je v ravnotež-
ju) povezali s kreativnostjo in z umirjenostjo ter po drugi strani (če je preveč pou-
darjena) s pasivnostjo, posesivnostjo in slabo cirkulacijo krvi.
Stari Grki, med katerimi je bil na področju medicine poglaviten Hipokrat, so ve-
denjske značilnosti povezovali s štirimi telesnimi tekočinami. Te so črni žolč (gr.
µέλαινα χολή, »melania chole«) – melanholik, rumeni žolč (gr. χολή, »chole«) – ko-
lerik, sluz (gr. φλέγμα, »phlegma«) – flegmatik in kri (gr. αἷμα, »haima«) – sangvinik.

V 19. stoletju se je Franz Joseph Gall ukvarjal s t. i. frenologijo , psevdoznanostjo, ki
1
glede na velikost določenih področij lobanje sklepa na posameznikove mentalne in
osebnostne lastnosti. Menil je, da je velikost teh področij sorazmerna nagnjenosti po-
sameznika k določeni vedenjski in kognitivi lastnosti. Na lobanji je Gall določil 27 pod-
ročij, ki jih je povezoval z osebnostjo. Od teh področij naj bi jih 19 imele tudi druge
živalske vrste (Slika 10.1). Posamezne dele lobanje je meril s kaliperjem oziroma krani-
ometrom.

10.3 Hans Eysenck

Prvi teoretiki na področju psihologije osebnosti so bili Sigmund Freud, Alfred Ad-
ler, Gordon Allport, Hans Eysenk, Abraham Maslow in Carl Rogers.
1 Glej tudi Hrast (2011).

148