Page 152 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 152

Tipe temperamenta je povezal z aktivnostjo specifičnih nevrotransmiterskih sis-
            temov:

            –  iskanje novosti: nizka aktivnost dopaminskega sistema;
            –  izogibanje škodi: visoka aktivnost serotoninskega sistema;
            –  odvisnost od nagrade: nizka aktivnost noradrenergičnega sistema;
            –  vztrajnost (angl.  persistance): medsebojni vpliv več nevrotransmiterskih
               sistemov.
            Kasnejša MRI-raziskava je pokazala, da je iskanje novosti povezano s povečanjem
            prostornine sivine v cingulatnem korteksu; izogibanje škodi z zmanjšanim volum-
            nom sivine v orbitofrontalni, okcipitalni in parietalni skorji; odvisnost od nagrade
            pa z zmanjšano prostornino sivine v kavdatnem jedru (Gardini idr., 2009).
            Poleg tipov temperamenta je predlagal tri značilnosti značaja: kooperativnost, sa-
            mousmerjenost (angl. self-directedness) in samopreseganje (angl. self-transcenden-
            ce). Predvideval je, da na razvoj teh vpliva predvsem ločeno okolje.

            Samousmerjenost                        Samopreseganje
            •  Odgovornost
            •  Namenskost
            •  Iznajdljivost                       •  Pozabljanje nase
            •  Sprejemanje sebe
            Kooperativnost
            •  Družbena sprejemljivost             •  Identifikacija z drugimi
            •  Empatija
            •  Pomoč drugim
            •  Toplina
            •  Dobrota, iskrenost                  •  Duhovno sprejemanje
            Tudi Clonigerjeva teorija je deležna veliko kritik. Te se nanašajo predvsem na ne-
            ločljivost temperamenta in značaja, dejstvo, da so lastnosti obeh zmerno dedne,
            in na neponovljivost njegovih rezultatov faktorske analize. Poleg tega so raziskave
            pokazale, da temperament ni vezan na posamezne nevrotransmiterske sisteme.


            10.6 Richard A. Depue in Paul F. Collins
            Richard A. Depue in Paul F. Collins (1999) predlagata, da ekstravertnost ločimo na
            dve osnovni karakteristiki: družabnost (pripadnost, navezanost, uživanje v me-
            dosebnih vezeh, toplina in ljubeznivost) in asertivnost (dominantnost, uživanje v
            vodstvenih vlogah, ekspresionizem, ambicioznost). Družabnost povezujeta s sis-
            temi, vključenimi v nagrado in navezanost – sistemi oksitocina, arginin vasopresi-
            na, estrogena in endogeni opioidi. Asertivnost povezujeta s sistemi dopaminskih
            poti, ki vplivajo na občutljivost za nagrado in približevanje ter aktivnost Ravno
            tako sta razdelila nevrotizicem, in sicer na anksioznost in na strah. Anksioznost po-
            vezujeta z odzivom na nespecifične, strah pa z odzivom na specifične dražljaje.

            152
   147   148   149   150   151   152   153   154   155   156   157